Gre za hudo kršitev, predvsem pa alarm tako za šolske delavce kot starše, da je treba ukrepati. Jih opozarjati, postavljati meje, če je treba, tudi pregledovati šolsko torbo. Vse to pa ne bo dovolj, če ne bo prva v vrsti ukrepala država oziroma ministrstvo za zdravje.
Kljub pogostim izjavam o varovanju javnega zdravja je očitno skrb zanj le deklarativna. Že 23. novembra lani je v Evropski uniji začela veljati tako imenovana delegirana direktiva, s katero se prepove prodaja aromatiziranih ogrevanih tobačnih izdelkov na trgu. Gre za tobačni izdelek, ki se segreva, da proizvede emisijo, ki vsebuje nikotin in druge kemikalije, ki jih uporabnik nato vdihne. Ti izdelki niso enaki elektronskim cigaretam, ki segrevajo tekočino namesto tobačnih listov. Prepoved je del evropskega načrta za boj proti raku, ki si prizadeva ustvariti »generacijo brez tobaka« oziroma sledi cilju, da bi do leta 2040 tobak uporabljalo manj kot pet odstotkov prebivalstva (danes 25 odstotkov).
Države članice EU so morale prenesti prepoved v nacionalno zakonodajo do 23. julija letos, prepoved pa bi morala začeti veljati 23. oktobra – torej najkasneje čez nekaj dni. A slovenske oblasti oziroma naših varuhov zdravja to, kot kaže, ne skrbi preveč. Na ministrstvu za zdravje so nam na naša konkretna vprašanja v zvezi s tem odgovorili le, da se zavedajo rokov in vodijo postopek sprejema zakonodaje s področja tobačnih in povezanih izdelkov na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije. Na vprašanja o tem, ali je evropska komisija 28. septembra Sloveniji res poslala uradni opomin, v katerem jo je opozorila, da delegirane direktive ni prenesla do roka (in da s tem tvegamo kazen), pa nam niso odgovorili.
Na vprašanje, zakaj torej preprosto ne sledijo evropski zakonodaji in tobaka z aromami, ki je obsedel že naše najmlajše, ne prepovejo, nismo dobili odgovora. Tako ni jasno, zakaj je vlada potrdila strategijo za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2022–2030 in maja letos celo predstavila predlog sprememb o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ter napovedala zaostritev zakonodaje, če iz tega (še) nič ni zaživelo v praksi.
Prepoved aromatiziranih ogrevanih tobačnih izdelkov je zagotovo smiselna in nujna, saj so prav arome po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) najpogostejši ali eden najpogostejših razlogov za to, da zlasti mladi poskusijo oziroma začnejo uporabljati elektronsko cigareto. Z mencanjem ministrstvo tvega, da se bodo stvari po nepotrebnem še dodatno zavlekle. Ker še ni ustreznih raziskav o posledicah arom za zdravje, nas njihova priljubljenost lahko skrbi, svarijo na NIJZ. Iz raziskav o izpostavljenih zaposlenih v industriji prehrane in arom je znano, da nekatere arome, denimo mete, češnje, mandlja, cimeta, čokolade, banane, ob dolgotrajnem vdihavanju povzročajo hude bolezni pljuč ali poklicno astmo. Številne zdravju škodljive učinke naj bi imele nekatere arome, kot denimo cimeta, mentola, mete, jagode, vanilje ter kremne arome in arome masla, tudi na človeške celice.
Z učinki dolgoročnega vdihavanja aerosola elektronskih cigaret in ogrevanih tobačnih izdelkov je letos maja (tudi predstavnike ministrstva za zdravje) seznanila doc. dr. Mihaela Zidarn, specialistka pulmologije in alergologije s Klinike Golnik. Dejala je, da bo dolgoročne učinke uporabe novejših tobačnih izdelkov mogoče oceniti šele po več desetletjih porabe, pa še takrat bo ocena otežena, ker je na trgu ogromno različnih naprav in izvornih surovin, iz katerih izvira nikotin, ter dodatkov v proizvodih. »Novi tobačni in nikotinski izdelki vsebujejo nikotin, ki povzroča zasvojenost, ter številne toksične in rakotvorne snovi,« je dejala in dodala, da so dosedanje raziskave pokazale, da so številne arome, ki jih vsebujejo novi izdelki, citotoksične. Uporabniki novejših izdelkov imajo večjo verjetnost bronhitisa, astme in oteženega dihanja. Pogosteje se tudi pojavljajo kronične bolezni dihal, ki so sicer tipične za kadilce, kot sta KOPB in emfizem. Objavljenih je bilo več primerov bolnikov s fibrozo malih dihalnih poti, ki sicer ni značilna za kadilce. Novi izdelki povzročajo tudi lipoidno pljučnico, intersticijsko pljučno prizadetost, bronhiolitis, difuzno alveolarno krvavitev in pljučnega raka.
Strokovnjakinja Svetovne zdravstvene organizacije dr. Ranti Fayokun je ob tem istem majskem srečanju ob nedavnem obisku v Sloveniji predstavila podatke o značilnostih in škodljivosti elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov in nikotinskih vrečk. Na voljo je vedno več podatkov o zasvojljivosti elektronskih cigaret, o škodljivih učinkih na zdravje dihal ter srce in ožilje. Uporabnik elektronskih cigaret je izpostavljen številnim zdravju škodljivim kemičnim snovem, tudi rakotvornim. Kolikšna je izpostavljenost tem, zdravju škodljivim snovem, je odvisno od vrste elektronske cigarete, vrste tekočine in tudi od načina uporabe. In tudi ogrevani tobačni izdelki uporabnika izpostavijo podobnim zdravju škodljivim snovem kot kajenje cigaret.
Pri nas sicer zaznavajo padec kadilcev, a skrbi prihod novejših izdelkov s tobakom oziroma nikotinom, mednje sodijo elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke, široko dostopen in priljubljen pa je tudi tako imenovani tobak za žvečenje oziroma uporabo v ustih (snus, fuge). Vse te izdelke praviloma uporablja višji odstotek mladostnikov in mladih odraslih kot odraslih v Sloveniji, kar je skrb zbujajoče, obenem pa se uporaba teh izdelkov zvišuje. Med 15-letnimi mladostniki je trenutna uporaba elektronskih cigaret narasla z enega odstotka v letu 2014 na 10 odstotkov v letu 2018, v letu 2022 pa že kar na 17 odstotkov. Porast uporabe novejših tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladostniki je skrb zbujajoč zaradi predhodno opisanih učinkov na zdravje mladostnikov in razvoja zasvojenosti, je opozorila Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Zaskrbljenost zaradi uporabe novejših tobačnih izdelkov je čutiti med starši, pedagoškimi delavci, svetovalnimi službami na šolah in širšo družbeno populacijo. V zadnjih letih so v Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija opazili porast problematike uporabe, ne le med srednješolci, ampak tudi med osnovnošolci. Kot kažejo podatki iz šolskega okolja, po novejših tobačnih izdelkih segajo otroci že v prednajstniškem obdobju, stari devet in deset let. To je zagotovo nov trend, ki zbuja skrb in zahteva takojšnje ukrepanje pristojnih.
Topli radiatorji, kako vroči pa bodo računi
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako smo pripravljeni na kurilno sezono in kakšne bodo cene ogrevanja, kako ljudje s pomočjo rehabilitacije na Očesni kliniki kljub delni ali popolni izgubi vida zmorejo marsikaj, kaj je o svoji karieri in zasebnem življenju povedal Vlado Ilievski, nekdanji košarkar, danes športni direktor Cedevite Olimpije, kako srečo pri iskanju tartufov v Istri in zaslužek išče več kot 2000 lovcev z licenco in tudi taki brez nje, kako pogoste so v zadnjem času pri nas smrtne nesreče na železniških tirih, kako škodljive so organizmu elektronske cigarete, zakaj brez Vilka Ovsenika ne bi bilo ansambla bratov Avsenik ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
