Občini Ig in Škocjan sta eni redkih, če ne edini, ki se za tovrstno pomoč nista odločili, prva staršem ob rojstvu otroka podari knjigo, druga pa poleg knjige še medovito drevo. Na drugi strani lestvice je občina Moravske Toplice. Tamkajšnji župan Alojz Glavač od letos novorojenčkom podarja kar 1200 evrov pomoči. Po tisoč evrov staršem namenijo še občine Šalovci, Gornji Petrovci in Lendava, s čimer skušajo pomagati mladim družinam, da bi ostale v pokrajini ob Muri. Načeloma velja, da večje spodbude ob rojstvu namenjajo manjše, demografsko ogrožene občine z obrobja Slovenije, medtem ko se večje občine odločajo za skromnejšo pomoč.
V Ljubljani, kjer se je lani rodilo 2387 otrok, starši ob rojstvu otroka prejmejo 190 evrov, v primeru socialne stiske se ta pomoč podvoji. Župana Zorana Jankovića gesta v poprečju stane pol milijona evrov na leto. V Mariboru so pomoč določili pri 130 evrih, v Celju in na Ptuju podarijo 150 evrov. Župani Krškega, Slovenj Gradca in Velenja mladi družini prispevajo po 300 evrov, v Murski Soboti in Novi Gorici pa 500 evrov. Zneski v drugih občinah se gibljejo med 60 in 600 evri, večina občin svojim novim občanom pomaga s pomočjo med 200 in 300 evri.
V obmejni občini Osilnica, kjer živi vsega 350 prebivalcev, novorojenčkom namenjajo spodbudnih 600 evrov. Staršem, ki imajo v Osilnici zgolj prijavljeno bivališče, a živijo drugje, podarijo 220 evrov. Kljub lepi vsoti so lani dočakali samo dva novorojenčka, le eden od njiju pa bo v Osilnici tudi stalno živel. Sanja Janeš, ki na občini Osilnica skrbi za finančne posle, pove, da je ta pomoč lahko le spodbuda za tistih nekaj ljudi, ki tam ostajajo, ne pa rešitev za demografsko sliko občine. »Zelo težko kaj spremenimo, ne moremo se primerjati z večjimi središči in vsem, kar ponujajo,« pravi in razloži, da dokler v občini ne bo novih delovnih mest, tudi rojstev ne bo. V Osilnici namreč že dolgo čakajo državo, da bi pomagala pri odprtju tamkajšnjega doma upokojencev, kar bi občini prineslo nova delovna mesta, a se kljub drugačnim obljubam odprtje znova odmika.
V Moravskih Toplicah se je v zadnjem desetletju rodilo od 45 do 80 otrok na leto, kar pomeni, da so lovili slovensko povprečje. Lani so pomoč izplačali 50 družinam, skupaj so za to namenili 50.000 evrov, predlani 63.000 evrov. »Če me kdo vpraša, ali ni to preveč, pravim, da to ni strošek, ampak naložba. Noben dodaten kvadratni meter asfalta se ne more primerjati s tem,« odgovarja župan Alojz Glavač in pove, da pomoč razumejo kot spodbudo družinam v najpomembnejšem trenutku. »Družina v naših krajih še nekaj pomeni, pri nas še imamo večgeneracijske družine. Ves zahodni svet govori o tem, kako pomembno je sožitje med generacijami, in o dolgotrajni oskrbi doma. Mi pa to še živimo v vsakdanjem življenju,« nadaljuje Glavač. Težko reče, da imajo zaradi te pomoči višjo rodnost ali da bi zaradi tega ljudje ostajali v domačih krajih. Mladi namreč zaradi ambicij in boljših pogojev rinejo v središča. »Pri nas je tako kot v vesolju, kjer planeti krožijo okrog sonca. Le da tu krožimo okrog mestnih središč. Da bi podeželje obstalo, bo morala politika pokazati več posluha do decentralizacije. Kritičen sem do tega, da se kopica javnih stanovanj gradi v Ljubljani. Graditi bi jih morali zunaj centrov,« poudarja.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Na srečo se je odločil za nogomet
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj o minuli sezoni in prihajajočih kariernih izzivih meni nogometaš Maribora in državni reprezentant Žan Vipotnik, zakaj je napovedovanje ploh in neviht po mnenju Janeza Markoška, meteorologa z Agencije RS za okolje, najtežje, kako prireditelji iger za srečo plačujejo koncesijske dajatve tudi športnim in invalidskim fundacijam, kako najbogatejši Zemljani zapravljajo enormne količine denarja za smrtno nevarne podvige, kot so potovanje v vesolje, vzpon na Everest, spuščanje v ekstremno morsko globino, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
