Dogaja se, da mlade žrtve ostajajo prepuščene same sebi, čeprav so odraslim zaupale, kaj se jim dogaja, opozarja Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja nacionalne mreže TOM, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije: ko jim otrok pove, da je ustrahovan, se mnogi odrasli ustrašijo in se ne znajdejo najbolje. Pred ustrahovanjem pa niso varni niti najmlajši in podatki kažejo, da na TOM telefon za otroke in mladostnike kličejo tudi otroci, ki štejejo komaj sedem let.
Da je nasilja med mladimi več, kažejo tudi podatki policije, ki sicer ne zajamejo vseh primerov, saj vzgojno-izobraževalne ustanove tovrstnih dejanj v kar nekaj primerih ne prijavljajo, pravijo na generalni policijski upravi (GPU). Kaj lahko razberemo iz razpoložljivih podatkov? Po upadu obravnavanih primerov medvrstniškega nasilja v letu 2020 (spomnimo se covida-19 z ukrepi) je lani njihovo število poskočilo, trend povečanja pa se kaže tudi v prvi polovici letošnjega leta. Tako je letos policija obravnavala 270 primerov medvrstniškega nasilja (največ na območju PU Celje in PU Ljubljana), v enakem obdobju lani pa 195 (PU Maribor in PU Ljubljana). Ker gre za ročno zbrane podatke policijskih uprav, se podatki lahko razlikujejo od uradnih evidenc, dodajajo na policiji.
Do največ primerov medvrstniškega nasilja prihaja na osnovnih šolah: med letoma 2019 in 2021 so skupno obravnavali 467, lani pa 153 primerov (v srednjih šolah je policija lani obravnavala le 36 primerov nasilja). Osnovnim šolam s 410 primeri sledijo »drugi kraji«, kamor policija šteje primere, ki se zgodijo na ulici, poti v šolo ali iz nje, doma in tudi nasilje na spletu, ki je po eni strani v velikem porastu, po drugi pa ga je težko zaznati oziroma odkriti.
Na inšpektoratu za šolstvo in šport sicer ne vodijo ločeno podatkov o številu prijav za posamezne oblike nasilja (medvrstniško nasilje, nasilje nad udeleženci izobraževanja s strani strokovnih delavcev …), so pa letos med januarjem in 15. novembrom obravnavali skupno 60 tovrstnih prijav, lani 33.
Starši otrok, ki so v razredih ali šolskem okolju priče nasilja ali pa je nasilje celo uprto vanje, večkrat z nezadovoljstvom izpostavljajo počasnost, nedejavnost in neučinkovitost šol, kamor vsak dan pošiljajo svoje otroke. Jezijo se tudi nad ukrepi centrov za socialno delo in policije, kadar so vključeni v reševanje težave, in se sprašujejo, ali imajo šole dovolj orodij za uspešno spopadanje s primeri nasilja.
Na eni strani so starši, ki izpostavljajo problem prepočasnega ukrepanja in so njihovi otroci morda izpostavljeni nasilju, hkrati imamo na drugi strani starše, katerih otroci so nasilneži in ki z vsemi sredstvi blokirajo šole pri ukrepanju, nehvaležen položaj strne Gregor Pečan, ravnatelj osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Štejejo ure, ko meje ne bo več
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako smo preverili, kakšno bo življenje ob meji po vstopu Hrvaške v schengen, kakšni vtisi so nas doleteli, ko smo se usedli na avtobus tolminske potujoče knjižnice in se vozili iz kraja v kraj, kaj nam je rauzkril znani prevajalec in pisec Branko Gradišnik, zakaj je zbiranje odpadne plastike izjemno pomembno, kako na Črnem Kalu nastaja primorsko tromostovje, kako smo novembrske praznike praznovali včasih ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
