Prepričan je, da Nemčija ne ve ničesar več kot ostali, je pa podlegla političnemu pritisku: »Odločitev Nemčije je politična in nestrokovna. Mednarodna stroka in številne mednarodne organizacije so namreč precej enotne, da je jedrska energija pomemben del opuščanja fosilne energije in razogličenja. Nadomeščanje jedrskih elektrarn z odpiranjem novih fosilnih elektrarn na plin ali premog in kurjenje biomase, kar Nemčija počne, je strokovna napaka, ki so jo med drugim obsodili direktor mednarodne agencije za energijo Fatih Birol, poslovnež Elon Musk in tudi aktivistka Greta Thunberg,« komentira sogovornik. Pokaže zemljevid čistosti energije, ki jih proizvajajo posamezne države. Švedska, Francija, tudi Slovenija so zelene, Nemčija rjavi otok v Evropi.
Po podaljšanem dovoljenju za obratovanje bo sedanji reaktor v Krškem, ki Sloveniji zagotavlja četrtino vse potrebne energije, lahko deloval do leta 2043. A kaj potem? Poraba energije namreč narašča. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, namerava odločitev o jedrskem poslu stoletja prepustili tudi državljanom. Predvidoma pred koncem mandata te vlade načrtujejo posvetovalni referendum, vlada pa razmišlja tudi o drugih alternativnih oblikah energetske oskrbe. Kljub temu priprave na gradnjo novega drugega reaktorja v Krškem tečejo že poldrugo desetletje, družba GEN energija pa je doslej za vse analize, dokumentacijo in svetovalne pogodbe porabila 21,5 milijona evrov. Jasno je torej, da bo v primeru zelene luči šlo za največji in najdražji infrastrukturni projekt v zgodovini samostojne Slovenije, za katerega dr. Dejan Paravan, direktor GEN Energije, opozarja, da ne sme postati talec obračunov dnevne politike in da ne gre za dvoboj med jedrsko energijo in obnovljivimi viri energije. Na nedavni razpravi v parlamentu je pojasnil, da trenutno pripravljajo časovni načrt gradnje, dobivajo prve podatke o okvirni vrednosti naložbe in se s pogovarjajo s potencialnimi dobavitelji tehnologije. Vrednost še ni dokončno znana, edine številke, ki jih je leta 2021 družba javno izrekla, so se gibale med 5 in 6 milijardami evrov. Jasno pa je že, da prvotno zastavljena letnica rezanja traku leta 2034 ni več realna.
Župana Krškega Janeza Kerina smo vprašali, kakšen izraz se izriše na obrazu njegovih občanov ob omembi nove jedrske elektrarne, ki bi prav tako stala v Krškem. Pravi, da je gradnja dobro sprejeta. »Jedrska energija je sinonim za Krško, prebivalci naše občine so dejstvo, da je v okolju jedrska elektrarna, sprejeli in ponotranjili, navajeni so sobivanja z njo in tudi v prihodnje v tem ne vidijo težav,« zatrdi in izpostavi da že sedaj nuklearna elektrarna predstavlja enega bolj zaželenih delodajalcev med mladimi v njihovem okolju, novi reaktor pa bi prinesel še dodatna delovna mesta.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Ko morilca oče pripelje na strelišče
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, da je streljanje v Srbiji odprlo Pandorino skrinjico, ki smo se je vsi bali, kako si je v vse več knjižnicah po Sloveniji mogoče izposoditi avtohtona domača semena, kaj je v intervjuju povedal Franco Cossutta, gonilna sila Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu, kako pevec Miran Rudan letos praznuje 40 let glasbenega delovanja, kakšni so odmevi na kronanje Karla III. v Londonu, kaj skriva izjemno bogata zbirka ljubiteljskega fotografa Petra Nagliča iz Kamnika, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
