Prav tako nič ne kaže, da bi se takšno stanje v kratkem spremenilo, česar se delojemalci lahko veselijo, manj pa delodajalci, ki se bodo še naprej soočali z omejenim bazenom domačega kadra in bodo morali zato iskati delovno silo v tujini. Tudi tako daleč vstran, kot je Azija, če bomo seveda želeli, da naše gospodarstvo še naprej prosperira.
»Take situacije na trgu dela še ni bilo in je tudi slovenska zgodovina ne pozna. To je ekstremna in nevzdržna situacija,« je trenutno stanje slikovito opisal Tilen Prah, ki z Žigo Bitencem vodi Kariero, največje kadrovsko podjetje pri nas.
Podatki statističnega urada kažejo, da je bila v lanskem letu stopnja anketne brezposelnosti 4-odstotna, da je bilo delovno aktivnih 986.000 in brezposelnih 41.000 oseb. Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila v letošnjem februarju 3,2-odstotna, ko je bilo brezposelnih približno 32.000 oseb. V primerjavi z januarjem se je število delovno aktivnih oseb povečalo za 2200, že vsaka sedma delovno aktivna oseba pri nas pa je tuji državljan – teh je 128.000 in so večinoma zaposleni v gradbeništvu ter predelovalnih dejavnostih.
Tudi podatki, s katerimi operira Zavod RS za zaposlovanje, so izjemno optimistični. Trenutno je na njihovem portalu razpisanih 4387 delovnih mest, registriranih iskalcev zaposlitve pa je 50.327. Povpraševanje ostaja na enaki ravni kot lani v tem času. V njihovi največji območni službi v Ljubljani je registriranih kakšnih 10.000 iskalcev zaposlitve, še nikoli od osamosvojitve Slovenije tako malo, je potrdila Valentina Zadravec Predovnik, vodja urada za delo v ljubljanski območni službi.
Toda delodajalci še vedno največ povprašujejo po kadrih za preprosta dela. Zelo iskani so vozniki, delavci v gradbeništvu, kuharji, natakarji, strežniki, skladiščniki, varilci, delavci v zdravstveni negi, tudi delavci v izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu in javni upravi, potem mehaniki, strugarji, če naštejemo le nekatere poklice. Kot so v raziskavi Napovednik zaposlovanja, ki jo dvakrat letno izvaja zavod za zaposlovanje, napovedali delodajalci za prvo polovico letošnjega leta, bodo najpogosteje iskali prav tovrstne kadre.
Da se delavce pravzaprav potrebuje v vseh segmentih gospodarstva, je potrdil Tilen Prah. »Toda ko pogledamo javne kanale, ki objavljajo prosta delovna mesta, naj bo to zavod za zaposlovanje ali drugi kadrovski portali, ugotovimo, da se na današnji dan na večini teh portalov okoli 80 odstotkov vseh potreb po kadrih nanaša na kader do 5. stopnje izobrazbe. Tak je tudi presek slovenskega trga dela in ni neka anomalija ali specifika. V marsikaterem podjetju, predvsem v predelovalni industriji, je zaposlenega manj visoko in višje izobraženega kadra, od 60 do 80 odstotkov zaposlenih pa ima do vključno 5. stopnjo izobrazbe.«
Večino del, kot so upravljanje strojev, nadzorovanje robotov, mešanje učinkovin, opravljajo profili 5. stopnje izobrazbe in tehnične smeri, pojasnjuje Prah.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Partizanski tisk je bil močno orožje
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj je povedal Zasavec Zoran Klemen, partizanski tiskar in pričevalec druge svetovne vojne, kako smo obiskali Arboretum Volčji potok in se naužili pogleda in vonjav ob razstavi tulipanov, zakaj je potrebno biti pri predčasnem poplačilu kredita previden, saj nam mora banka takrat vrniti sorazmerni del stroška najema, kako varno v avtomobilu voziti hišne ljubljenčke, kaj je v intervjuju povedala pevka Saša Lendero ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
