To so samo delni suhoparni podatki, za katerimi pa so ljudje z odkritimi in razbitimi strehami, poplavljenimi hišami, potolčenimi avtomobili, uničenimi pridelki in stroji … S toliko močnimi neurji v kratkem času, kot se jih je zvrstilo v zadnjih tednih, se še nismo soočili, priznavajo tudi vremenoslovci. Klimatologi že leta opozarjajo, da se je treba pripraviti in prilagoditi, zdaj to govorijo tudi politiki. Minister za naravne vire Uroš Brežan napoveduje sistemske ukrepe, a neurja ga prehitevajo.
Slaba novica je, da naše zgradbe in infrastruktura vse težje prenašajo vremenske ujme, ki postajajo pogostejše in močnejše. Najbolj na udaru so strehe. Odkrite, odpihnjene in poškodovane strehe in ostrešja kažejo, da je morda potreben razmislek o gradnji, predvsem o odpornosti na veter.
S tem se strinja Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Spomnil je, da projektanti pri svojem delu uporabljajo Evrokode – to so evropski standardi, ki natančno določajo, denimo, potresne, vetrne in druge obremenitve stavb. »Se pa zdaj, po vsem, kar se dogaja, že postavlja vprašanje, ali bo morda treba Evrokode preveriti: so izhodišča v predpisih danes – v primerjavi s stanjem pred 20 leti – še ustrezna? Ali so obremenitve, ki jih morajo projektanti upoštevati pri svojih statičnih izračunih, še vedno ustrezne? Ali pa bi jih bilo treba dodatno okrepiti, predvsem vetrne obremenitve pri strešnih konstrukcijah?« razmišlja Ficko.
Na Primorskem, denimo, imajo marsikje betonska ostrešja, pritrjeno kritino, pa še kamenje za obtežitev, da kljubujejo burji. »Ja, na Primorskem so že pred 100 in več leti ugotovili, da jim burja povzroča težave, in delajo strehe brez napuščev in brez vzvodov, ki bi streho lahko v burji privzdignili. Verjetno bi bilo treba tudi drugje po državi razmisliti o podobnem tipu strešnih konstrukcij, o drugačni arhitekturni zasnovi, kot jo pozna sedanja tradicija. Ne pravim, da bi morali kraške strehe delati v Prekmurju, gotovo pa bi bilo treba razmisliti o konstrukcijskih rešitvah, da vetru ne dajemo več toliko opornih točk. Potem je tu še vprašanje kritin, da kljubujejo neurjem in toči. O vsem tem je treba razmisliti, seveda pa ne ukrepati na vrat na nos, temveč po poglobljenih analizah,« pojasnjuje Gregor Ficko. To je gotovo izziv za inženirsko in gradbeno stroko, pa tudi za državo. Nenazadnje stroški, ki nastajajo zaradi škode na premoženju ljudi, na koncu zadevajo tudi državo, ne glede na to, ali gre za državno ali zasebno premoženje.
Prvi vzrok, na katerega ob številnih poškodbah streh in fasad pomislijo gradbeni strokovnjaki, je prevelika obtežba z vetrom, kot ta standard imenujejo v gradbeništvu. Projektanti pri načrtovanju upoštevajo v Evrokodih določene projektne hitrosti vetra, ki jih najdejo na vetrnih kartah, pravi Tomaž Pazlar, vodja odseka za lesene konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo Slovenije.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Ko pridete do apartmaja, ki ga ni
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako smo priča številnim goljufijam na priljubljenih spletnih straneh za posredovanje počitniških nastanitev, kako nekdanji član skupine Čuki Vinko Cankar svoje bas kitare še ni odložil v kot, rad pa prime tudi za slikarski čopič, zakaj število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti pri nas skokovito narašča, v koliko držav se lahko s slovenskim potnim listom podate brez predhodnega vizuma, ali bo gotovinsko poslovanje res kmalu izumrlo, kakšne načrte ima Rok Zaletel Černoš, slovenski violinist, ki se uvršča v svetovni vrh klasične glasbe ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
