Tudi pri nas smo prav te dni v okviru dvajsete izvedbe raziskave Pandemija covida-19 v Sloveniji dobili konkretnejše rezultate. »Večina ljudi, ki zboli za covidom-19, v nekaj tednih od začetka bolezni povsem okreva. Raziskave pa kažejo, da pri nekaterih ljudeh posamezne težave lahko vztrajajo še dolgo po okužbi z virusom sars-cov-2, ali pa izginejo in se ponovno pojavijo (iste težave ali druge) več tednov ali mesecev po prvotnem okrevanju. V tujini so te težave poimenovali postakutni covid-19, postcovidni sindrom ali dolgotrajni covid-19. Pogostejši je med bolniki s težjim potekom bolezni in starejšimi bolniki, pojavlja pa se tudi pri tistih, ki so preboleli milejšo obliko bolezni, in tudi med mladimi odraslimi, ki pred okužbo niso imeli zdravstvenih težav. Simptomi dolgotrajnega covida-19 so raznovrstni: najpogosteje gre za utrujenost, zadihanost, nespečnost, težave s spominom in koncentracijo (tako imenovani »megleni možgani« oziroma v angleščini »brain fog«), srčne palpitacije (neprijetno občutenje bitja srca), bolečine v različnih delih telesa, drisko, slabost,« so naštevali avtorji omenjene slovenske raziskave.
Kot še navajajo, naj bi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije četrtina oseb, ki so se okužile z virusom sars-cov-2, še najmanj mesec dni po okužbi imela nekatere zdravstvene težave, eden od desetih prebolevnikov še po 12 tednih.
V slovenski raziskavi so nekateri anketiranci poročali, da so še tri mesece po prebolelem covidu-19 imeli nekatere težave. Nekaj manj kot 60 odstotkov oseb je navedlo, da so imeli po treh mesecih po prvi ali edini okužbi še nekatere težave, ki so trajale vsaj dva meseca, po preboleli drugi okužbi je imela nekatere težave nekaj več kot polovica oseb. Najpogostejši dolgotrajni težavi, ki so ju navajali tako po prvi kot tudi po drugi okužbi, sta utrujenost in pomanjkanje energije (po prvi okužbi 35,8 odstotka anketirancev, po drugi 27,5 odstotka anketirancev). Tretja najpogostejša težava po preboleli prvi okužbi je zmanjšana telesna zmogljivost (25,1 odstotka), po preboleli drugi okužbi pa glavobol (18,3 odstotka).
Tudi v Sloveniji, tako kot drugod po svetu, so se torej zdravniki že kmalu po prvih obolenjih začeli srečevati s primeri, ko so imeli bolniki po bolezni težave. Nekatere so bile povezane s težjim potekom bolezni, pri čemer je bilo telo močno obremenjeno z obolelostjo pljuč, spet druge so bile posledica povsem blagega poteka. Tako danes med drugim ugotavljajo, da je dolgotrajen covid lahko prisoten pri ljudeh, ki komaj občutijo, da so zboleli. In tako kot so raznolike izkušnje, so raznoliki tudi simptomi, ki so lahko sestavni del dolgotrajnega covida.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Zvone Šeruga: Ne trudim se več rešiti sveta
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj je o svojih številnih popotovanjih po vsem svetu povedal znani slovenski popotnik Zvone Šeruga, kako smo se pridružili astronomom med opazovanjem delnega sončnega mrka, kako lažni policisti od starejših izvabijo denar, kateri so miti in resnice o holesterolu, kakšna je bila življenjska in politična pot zadnjega slovenskega cesarja Karla I., kako Slovenci varčujemo... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
