Ko smo na ministrstvo za infrastrukturo namreč poslali vprašanji, kakšna so njihova pričakovanja za prihajajoči čas ter ali pričakujejo motnje pri dobavi plina in elektrike, so bili bolj jasni kot kadar koli doslej. »Motenj pri dobavi plina in elektrike ne pričakujemo le na ministrstvu, pač pa jih pričakuje že vsa Evropa zaradi realnih razmer, ki smo jim priča. Zaradi tega so bili v vsej Evropi sprejeti koordinirani ukrepi, ki bi lahko pomagali omiliti posledice v tej zimi,« so pojasnili. Pred politiko in javnostjo so posledično zelo konkretni politični in gospodarski ukrepi, namenjeni omejevanju šoka. Tako smo se znašli pred kurilno sezono, kakršne še ni bilo. Čeprav se ob vsem povedanem vendarle kaže tudi, da bo bržkone manj brezupna, kot so se mnogi bali.

Na ministrstvu za infrastrukturo so glede koordiniranih ukrepov pojasnili še, da gre predvsem za obvezno znižanje porabe zemeljskega plina za 15 odstotkov povprečne letne porabe, podoben ukrep se pripravlja tudi na področju oskrbe z elektriko. »Če bo do tega znižanja prišlo s prostovoljnimi ukrepi, potem dodatni ukrepi ne bodo potrebni, če se to ne bo zgodilo, bo treba izvesti obvezne ukrepe, ki jih bomo morali vsi upoštevati. Največji vpliv na dogajanje bo še vedno imela kriza zaradi ruske agresije v Ukrajini, če bo zaradi nje Rusija še naprej ustavljala dobavo plina, poleg te pa tudi zima, saj bi nadpovprečno huda zima v večjem delu Evrope razmere še poslabšala.«

V državnem zboru so tudi zato te dni sprejeli ključni paket energetskih zakonov, ki jih je vlada pripravila zaradi zaostrenih razmer na svetovnih energetskih trgih. Tam so cene podivjale, zato so bili novela zakona z oskrbo s plini, zakon o ukrepih obvladovanja kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter zakon o poroštvu na posle na trgu elektrike in plina nujno potrebni. Kako pomembni so, med drugim kaže dejstvo, da so jih parlamentarci sprejeli brez glasu proti. Tako so že zelo jasni obrisi, kako se bodo zoperstavili draginji.

Nova zakonodaja med drugim prinaša pristojnost vlade, da lahko družbam v državni lasti s sklepom neposredno naloži izvedbo ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo. Med drugim bo z njo dobila podlago, da lahko z uredbami določa temperaturo ogrevanja (oziroma hlajenja) v javnih stavbah, prav tako bo lahko predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.

Kot so nam pojasnili poznavalci dela ministrstva za infrastrukturo, tam te dni vlada tako rekoč obsedno stanje. Ukrepi padajo predvsem na to ministrstvo, glede na trenutne razmere in projekcije je treba konkretne odločitve pripraviti hitro. Temperature so navsezadnje že padle in vsaj za naslednji teden nič ne kaže, da bi bila jutra kaj posebej topla, kakršna so v večini Slovenije tudi te dni.

Kot so nam še pojasnili na omenjenem ministrstvu, sprejeta zakonodaja sicer določa le pogoje, kdaj omejitve stopijo v veljavo, podrobnosti izvajanja, kot so velikost in vrste stavb, za katere velja obveznost omejevanja, izjeme in druge posebnosti, ki so nujne za omejitev temperature zraka, pa bo urejala vladna uredba, ki je še v pripravi. »Ker bo šla uredba tudi skozi javno obravnavo in medresorsko usklajevanje, podrobnejši parametri omejevanja ogrevanja še niso določeni.«

Pričakovati je, da bodo odgovorni v Sloveniji sledili ukrepom v nekaterih drugih evropskih državah, kjer so ogrevanje v nekaterih javnih stavbah že omejili na največ 19 stopinj Celzija. Ponoči še manj. Toda kot rečeno, o konkretnih temperaturah še razpravljajo.

Jasno je že, da zakon predpisuje obveznost lastnikov ali upravljavcev, da se prostori v stavbah ne ogrevajo na temperaturo, ki bi bila višja od tiste, ki jo bo določila vladna uredba, ki je še v pripravi. Zakon sicer ne vključuje kazenskih določb za kršenje relevantnih členov zakona, vendar bo nadzor vendarle lahko opravljala inšpekcija, pristojna za energijo.

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako je v celjski bolnišnici prišlo do usodne zamenjave pacientov, kaj je nekdanji košarkar in televizijski komentator Peter Vilfan povedal o polomu slovenskih košarkarjev, svoji bolezni in politiki, kakšen pečat je pustil nedavno preminuli gledališki in filmski igralec Radko Polič v Sloveniji in ostalih nekdanjih republikah bivše Jugoslavije, kakšno podobo kaže planina Bjelašnica pri Sarajevu skoraj 40 let po zimskih olimpijskih igrah, kje so izdelali največjo matico na svetu, koliko je bilo upodobitev britanske kraljice Elizabete II. na filmskem platnu ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.