Predvsem za ranljivejše skupine ljudi v manjših krajih, kjer tudi javni potniški promet ni ljudem prijazen, to pomeni več zapletov pri načrtovanih obiskih najbližje pošte ali banke, kamor vsakogar od nas – tudi če se še tako premišljeno izogibamo obiskom klasičnih poslovalnic – pot slej ko prej zanese. Pandemija covida-19 je trendu zapiranja poslovalnic, za katerega niso imuni ne večji ne manjši kraji po državi, dala dodaten zagon in marsikje so sprva začasno zaprte poslovalnice spremenile status v dokončno zaprte. V manjših krajih napovedi o zaprtju še zadnje poslovalnice banke ali pošte običajno spremlja čustven odziv ljudi, proti nameri se borijo s podpisi pod peticijami, njihovo nasprotovanje pogosto podpirajo tudi župani teh krajev.
Zakaj čustveni odzivi ob zaprtju neke pošte ali banke, bi se morda kdo vprašal. Ker gre pri zapiranju poslovalnic za več kot le za storitev, do katere bodo ljudje morali oditi drugam. Gre tudi za odnos, zaupanje, ki so ga v desetletjih stranke vzpostavile z zaposlenimi, in logistično oviro za starejše in invalide, saj je pot do nove lokacije običajno daljša in se poslovalnica nahaja v drugem kraju. Besede, kot so optimizacija poslovne mreže, digitalizacija in podobno, jim zato ne pomenijo veliko …
Zdenka Jan, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), o starejših pravi, da so kot dobro »podmazan stroj«, polni ponavljajočih se dnevnih vzorcev: trgovina, pošta, banka, morda še skok do osebnega zdravnika, pa domov. »Na vsem lepem se morajo njihove navade spremeniti, kar povzroča stresne okoliščine. Denimo v Črenšovcih, ko so zapirali eno od bančnih poslovalnic, so pristojnim na občini odgovorili, da bo zdaj tam stal bankomat, vsakih 14 dni pa bo krajanom na voljo še mobilna bančna poslovalnica!? Na podeželju so primeri, ko naši člani pokojnino dobivajo še v gotovini. Ti ljudje niso vešči digitalnega načina komunikacije.« Dodaja, da je krajev, kot so Črenšovci, v našem geografskem prostoru še na desetine in da je trend zapiranja trgovin, poštnih uradov in drugih storitvenih dejavnosti v podeželskem prostoru v porastu.
Poslovanje prek spleta je sicer danes omogočeno, vendar za to potrebuješ pametni telefon, digitalno znanje in internetno povezavo, ki na podeželju ni povsod zagotovljena, opozarja predsednica ZDUS. Zato je treba ohraniti poslovalnice; odločitve o njihovem zapiranju označi za diskriminatorne zlasti do starejšega sloja prebivalstva in v nasprotju s politiko enakopravnosti državljanov.
Tarča pritožb je tudi delovni čas še delujočih poslovalnic. Med delavniki se morajo delovno aktivni pošteno potruditi, da se, morda iz drugega kraja, pripeljejo do staršev, dedkov in babic ter jih še pravočasno odpeljejo do poslovalnice v sosednjem kraju. In če je bil v času socializma obisk bančne ustanove ob sobotah nekaj povsem običajnega, je danes drugače. Pospešeno vrata ob sobotah zapirajo tudi pošte: od 1. oktobra je 68 poštnih poslovalnic ob sobotah zaprtih, so pa obratovalni čas večine med tednom podaljšali.
A ne gre le za dostopnost bank in pošt. Vsaj omeniti velja še napovedano prestrukturiranje upravnih enot (pred odstopom ministrice Sanje Ajanović Hovnik se je veliko govorilo o njihovem združevanju) in spremembe pri organizaciji nujne medicinske pomoči, kar naj bi se začelo udejanjati prihodnje leto. Žalosti dejstvo, da tudi javni sektor sledi trendu in omejuje ljudem dostop do referentov ter nam vsiljuje digitalne platforme, napovedi kritično oceni Zdenka Jan. »Vlada si je delovanje javne uprave, dostopnost do storitev državne uprave očitno zamislila brez posluha za uporabnike storitev.«
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Kakšno je danes življenje pisatelja
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj o statusu knjige in pisatelja v današnjih časih meni Tadej Golob, eden naših najbolj branih avtorjev, kako lahko sodelujete v tradicionalni nagradni akciji Božičnica Nedeljskega, ki jo pripravljamo skupaj z Lidlom, kako po poplavah živijo v Lučah ob Savinji, kaj meni dr. Marko Pavliha, pravnik in publicist, o svojih padcih in pobiranjih ter učenju duhovnosti, o tem, zakaj je novi zakon o evidentiranju delovnega časa tako močno razburil delavce in delodajalce, ali bomo kdaj izvedeli, kdo je v resnici stal za atentatom na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
