To dobro vedo v Trenti, kjer se za obstoj šole borijo že več let in kjer se bo še eno šolsko leto začelo spodbudno. Učiteljica na podružnični osnovni šoli v Soči bo vendarle stopila na prag in čezenj povabila 14 učencev od prvega do petega razreda, med njimi enega prvošolčka.
Čeprav se je na trenutke zdelo, da se bodo v Trenti po 140 letih šolska vrata dokončno zaprla, so v Ljubljani vsaj še za eno leto razumeli, zakaj mora šola ostati. »Za to šolo se borimo, ker je edina v Triglavskem narodnem parku, ker deluje na demografsko zelo ogroženem območju in bi njeno zaprtje pomenilo nadaljnji in še hitrejši demografski propad in ker daje šola kraju življenje. V njeni stavbi se tudi po pouku marsikaj dogaja, ne le šola, pomembna je tudi stavba,« pravi ravnateljica bovške osnovne šole Denise Šuler Rutar.
Na srečo jim je, sicer vsega hudega vajenim Trentarjem in Bovčanom, ujma prizanesla. Za ravnatelja osnovne šole Komenda Moste Uroša Križaniča in njegove sodelavce pa so se počitnice končale predčasno, prvo jutro po veliki ujmi. Izjemno hitri čistilni akciji, podpori in množični pomoči je hvaležen, da bodo lahko učenci od prvega do petega razreda kljub poplavljeni šoli v Mostah pouk začeli kot vsi njihovi vrstniki po Sloveniji. »Glede na to, kako hudo je bila prizadeta naša občina, je odprtje šole velik uspeh, ki se ga vsi res zelo veselimo. V takšnih razmerah je dobro gledati naprej, imeti cilj pred sabo in šola to omogoča. Vrnitev v šolo je vrnitev v normalo, zato ima to tudi simbolen pomen za vse, ki so bili ali so še v stiski. Zavedamo se, da marsikdo nima zvezkov ali učbenikov, sporočamo jim, naj ne skrbijo, v tem trenutku to res ni potrebno in učitelji se bodo prilagodili. Ne glede na vse bo šola ostala varno okolje,« pravi ravnatelj Križanič.
Manj sreče so imeli na osnovni šoli v Mengšu, ki jo obiskuje 890 otrok. Kljub hitri sanaciji – vodo so izčrpali že v nekaj urah – bodo morali pouk vsaj prvi mesec prilagoditi razmeram. »Pred dnevi smo dobili nepričakovano informacijo, da se je zaradi posledic poplav žal uresničil najslabši scenarij. Strokovnjaki so ugotovili, da je voda vdrla tudi v estrihe. Vse kletne učilnice in druge prostore je zato treba strojno osušiti, to pa pomeni, da bo vsaj še septembra vsa kletna etaža z 12 učilnicami, kabineti, jedilnico, kuhinjo in garderobami neuporabna. V trenutku smo ostali brez tretjine učilnic, zato smo morali izvedbo pouka v enem dnevu postaviti na glavo,« nam je ravnatelj Sašo Božič opisal trpko spoznanje. Na šoli so ocenili, da bi bil pouk na daljavo najslabša možnost, zato so urnike prilagodili danim razmeram. Pouk od 1. do 5. razreda bo potekal normalno, učenci zadnje triade pa bodo imeli v tem času pouk le v eni učilnici oziroma kar v knjižici, šolski avli in na hodniku šole, kjer so uredili začasne učilnice.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
V vesolju so nekatera odkritja naključna
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj je povedal prof. dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, o trenutnem raziskovanju Lune, Marsa, in verjetnosti, da se nahaja življenje na drugem planetu, kako se vrstijo sumljive smrti nasprotnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, kakšni so vtisi z evropskega cvetličarskega prvenstva mladih v Arboretumu Volčji Potok, kako se vrstijo verbalni in fizični incidenti nad zdravstvenim osebjem, kakšne občutke ima igralka Maja Martina Merljak ob vrnitvi na gledališke odre, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
