Nekdanji direktor slovenskih zaporov Jože Podržaj je nekoč dejal, da slovenski zapori niso niti srednjeveške mučilnice niti hoteli. Kakšni so in kakšen je utrip življenja v njih, je lani okusilo 3277 zapornikov; dve tretjini sta jih v zaporu prestajali dosojeno kazen, tretjina jih je na sojenje še čakala v priporu. Za rešetke so jih pripeljali najrazličnejše okoliščine in navzkrižja z zakonom.
Največ jih je sedelo zaradi tatvin, ropov, goljufij in podobnih premoženjskih kaznivih dejanj, sledili so zaporniki, ki so čez rob dopustnega stopili na področju javnega reda in miru. V zadnjih petih letih je med njimi nadpovprečno veliko tujcev, ki so jih ujeli, medtem ko so v »boljši« svet nelegalno vozili migrante ali sami poskusili nezakonito prestopiti državno mejo. Tretja večja skupina zapornikov so bili preprodajalci prepovedanih drog, v četrto pa so že sodili zaporniki, ki so segli po življenju in telesu drugih. Gre za obsojence, ki so sedeli zaradi poskusov ali izvršenih umorov in ubojev, ki so povzročili smrt iz malomarnosti ali drugim povzročili telesne poškodbe.
Skoraj tri četrtine slovenskih zapornikov in pripornikov je lani kazen prestajalo na zaprtih oddelkih, slaba četrtina jih je sedela na polodprtih in odprtih oddelkih, le peščica oziroma 56 zapornikov pa si je prislužilo privilegij, da so na prestajanje kazni lahko prihajali ob koncih tedna. Ženske so v zaporih manjšina, lani so bile zaprte 203, dve sta med prestajanjem kazni pobegnili. Najstarejša lanska zapornica je štela 80 let, najstarejši zapornik še nekoliko več: 83 let. Lani nas je zaporniški sistem stal 57 milijonov evrov, povprečni oskrbni dan enega zapornika pa 104 evre.
Večina od 13 slovenskih zaporov domuje v starih zgradbah, ki so bile zgrajene za druge namene in ne ustrezajo sodobnim zahtevam izvrševanja pripora in zapora. V preteklih desetletjih se je malo vlagalo v izboljšanje prostorskih razmer, zaradi česar je država v zadnjih desetih letih plačala visok davek, ko je morala zapornikom skupaj izplačati 365.000 evrov odškodnin. Slabe prostorske razmere spremlja še prenapolnjenost, ki je ena večjih težav slovenskega zaporniškega sistema. Zadnji dve leti sta sicer v zaporih minili z manj gneče, saj so zaradi epidemioloških ukrepov zapornikom dovoljevali pogojne odpuste, manj je bilo kriminalitete. A že letos se zapori vnovič polnijo prek svojih zmogljivosti. Minuli ponedeljek je bilo v naših zaporih zaprtih 1386 ljudi, 84 več, kot jih lahko sprejmejo. V največjem zaporu na Dobu je sedelo 49 zapornikov (pre)več, na Povšetovi 26.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Šah naredi človeka pametnejšega
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšne načrte ima mednarodna mojstrica, mlada slovenska šahistka Laura Unuk, kako krvavo leto je na področju ubojev in umorov na Celjskem, s čim vse se ukvarjajo ljudje v upokojenskih letih, kaj so nam povedali stanovalci komune za odvisnike Skupnosti Srečanje, kakšen je namen demenci prijaznim točkam po Sloveniji, kako bogata in vsestranska je bila umetniška pot Franeta Milčinskega Ježka, o vrnitvi priljubljene priloge Nika... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
