»To je ves znesek, ki ga lahko pričakujemo. Soseda ima nekoliko višje zavarovanje, a vseeno še vedno lahko dobi povrnjenih le 10.000 evrov. Najbolj tragično pa je, da bi bili do tega zneska upravičeni tudi v primeru, da bi nam celo hišo odneslo,« razočarano ugotavlja, da je prepozno zvoniti po toči in da bi morala drobni tisk prebrati pred sklenitvijo zavarovanja.
Da so zavarovalnice v drobnem tisku zavarovancem marsikaj skrile, ugotavlja tudi premier Robert Golob, ki je v televizijskih nastopih zavarovalnice pozval, naj zdaj pozabijo na drobni tisk in maksimalno prisluhnejo potrebam ljudi. »Verjamem in pričakujem, da bodo vsa podjetja, ki delujejo z enormnim dobičkom, velik del tega namenila solidarnosti,« je pozval tudi neprizadeto gospodarstvo. Med dobičkarji so tudi zavarovalnice. Zavarovalnica Triglav, ki ima v Sloveniji največji tržni delež, je lansko poslovno leto zaključila s 110 milijoni evrov dobička, Zavarovalnica Generali s 24 milijoni, Sava pa s 46 milijoni evrov presežka.
Žalostne ugotovitve ljudi, da bodo za poplavljeno in odneseno hišo od zavarovalnice dobili kvečjemu 10.000 evrov povrnjene škode ali da celo ne bodo dobili nič, prihajajo z vseh poplavljenih območij. Pritrjujejo jim tudi statistke zavarovalnic. V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da tretjina zasebnih hiš in stanovanj ni zavarovana za nobeno nevarnost, med njihovimi strankami, ki imajo sklenjeno zavarovanje doma, pa jih je manj kot polovica nepremičnino dodatno zavarovala tudi za kritje škod zaradi poplavne in meteorne vode. Na trgu je ponudbe kakovostnih zavarovanj dovolj, a imajo ta seveda svojo ceno. Večina ljudi se tako odloča za osnovne, cenejše pakete zavarovanj, ki brez doplačila ne vsebujejo zavarovanja za primer poplav, temveč le zavarovanje za primer izliva vode v stanovanju, bodisi zaradi počene vodovodne cevi ali pokvarjenega pralnega stroja, kar pa v primeru poplav zavarovancu ne prinese niti evra povrnjene škode.
Kaj bodo torej sedaj storile zavarovalnice, se bodo držale vsake črke drobnega tiska ali bodo ljudem prišle nasproti, kot od njih pričakuje premier Robert Golob? Posebej v luči tega, da so zavarovalnice v zadnjem letu dosegle milijonske dobičke, zavarovalnici Triglav in Sava pa sta za nameček v skoraj 63- oziroma 36-odstotni državni lasti.
Iz odgovorov, ki smo jih prejeli od dveh največjih zavarovalnic Triglav in Generali, Slovenskega zavarovalnega združenja in Agencije za zavarovalni nadzor, je jasno, da lahko zavarovanci računajo le na tisto, kar piše v pogodbah. Vsakršno višje izplačilo bi bilo v nasprotju s pogodbenimi določili in bi lahko v primeru množičnosti ogrozilo poslovanje zavarovalnic, pravijo sogovorniki iz vrst zavarovalničarjev. »Izplačilo škod prek zavarovalnih vsot, ki ne bi imelo temelja v samih zavarovalnih pogodbah, bi namreč lahko poseglo v kapitalsko ustreznost zavarovalnic. Upoštevati je treba, da so zavarovalnice zavezane k izplačilu škode tudi v vseh morebitnih prihodnjih škodnih dogodkih. Zaradi celovitega varstva zavarovancev, zavarovalcev in drugih upravičencev je nujno, da ostanejo zavarovalnice kapitalsko močne,« nam je dodatno pojasnil Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Najprej jih je pregnal plaz, zdaj še voda
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako bomo z Iskrico Nedeljskega zbirali sredstva za otroke osemčlanske družine iz Črne na Koroškem, ki sokrajanom vselej pomaga, zdaj pa je sama potrebna pomoči, sprehodili smo se med stojnicami kulinaričnega festivala žlikrofov, najbolj znane idrijske specialitete, kako za svoje čebele skrbi mednarodno nagrajeni čebelar iz Breginjskega kota Edi Baloh, zakaj je več kot 700 postelj v domovih za starejše praznih, kako se na odre vrača pevec Alex Volasko, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
