Ujeli smo ga ob pravem času, saj je bil ravno v Ljubljani, preden je znova moral na pot po svetu. V njegovi pisarni na ljubljanski pravni fakulteti, kjer je zaslužni profesor, smo se pogovarjali predvsem o njegovih pogledih na situacijo v Ukrajini in Evropi.

Naj vas najprej vprašamo, kako smo se znašli v tem položaju, kje so po vašem mnenju tiste ključne točke, ki so nas pripeljale do nove vojne v Ukrajini in na evropskih tleh?

»Razmerje moči med velikimi silami se je v zadnjih desetletjih spreminjalo. Okrepil se je položaj Rusije in Kitajske. Hkrati pa Združene države Amerike želijo ohraniti svoje prvenstvo v svetu. Iz tega so izšle napetosti, tudi z Rusijo. Še lani je bilo videti, da bodo te napetosti lahko rešene po diplomatski poti, s političnim dogovarjanjem. Kot veste, sta se predsednika Vladimir Putin in Joe Biden srečala v Ženevi lani junija in kazalo je dobro, torej, da bo neki dogovor možen. S Kitajsko so se odnosi seveda prav tako zaostrovali, ampak ne na način, ki bi moral nujno voditi v sedanje zaostritve.

Torej, v lanskem letu je bilo še upanje, da se bodo stvari morda umirile, vendar so se letos razmere obrnile zelo na slabo. Obe tendenci se nadaljujeta še naprej: Rusija želi uveljaviti svoj položaj velike sile in je to storila na najbolj brutalen, ponesrečen način z napadom na Ukrajino, medtem ko so Združene države Amerike stopile na stran Ukrajine na način, ki poglablja vojno.

Na drugi strani je Kitajska ostala privržena svoji tezi, da je treba svetovni red preurediti, tako da bo tudi ona imela svoje primerno mesto. Tudi tu so Američani nasprotovali in tudi tu je prišlo do zaostritve, še posebej ob nedavnem obisku predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu, ki je del Kitajske, letos poleti.

Torej, temeljne tendence so tukaj že dolgo, toda če je še do nedavna kazalo, da se bodo stvari lahko rešile s političnim dogovorom in pogajanji, se zdaj kaže, da to ne bo mogoče.

Zelo bi si želel, da bi se situacija tako spremenila, da bi pogajanja postala glavna pot, ampak ne vemo, kaj bo. Zaskrbljenost je na mestu, živimo v izjemno nevarnem času, stvari lahko uidejo popolnoma iz rok.«

Kje potemtakem vidite rešitev oziroma ali jo ta trenutek sploh vidite?

»Za zdaj pravzaprav ne vidim rešitve. Nasprotno, lahko ste slišali izjavo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je predlagal preventivni napad Nata na Rusijo. To je izredno nevarna izjava, ki bo, upam, ustrezno zavrnjena. Imam vtis, da predsednik Zelenski ostaja televizijski igralec, in ne odgovoren politik. Kot najbrž veste, prihaja z igralskega področja, kar ni nujno slabo, ampak vtis imam, da se je tako vživel v to igro, da izgublja občutek za realnost. To je nevarno, in kako bo to rešljivo, ni jasno...«

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.

Šah naredi človeka pametnejšega

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, da žičničarji obljubljajo, da kljub nenormalno visokim cenam elektrike slovenskih smučišč ne bodo zapirali, kako starejši, ki so upravičeni do subvencionirane vozovnice, že zjutraj v gneči čakajo na avtobus, ki jih odpelje na izlet, kako je nasilje v zdravstvu še vedno pereč problem v naših zdravstvenih ustanovah, kako so sezono končali v solinah v Sečovljah, kako se je v ZDA primerila huda napaka, da je nekdo 23 let po krivici ždel v zaporu, kako bogato zapuščino je zapustil legendarni glasbeni ustvarjalec Jure Robežnik, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.