Še večje razburjenje pa je sprožila ocena, da bi bil z novim letom, ko se izteče regulacija cen električne energije, skok lahko še precej večji. Prihodnje leto bi štiričlanska družina, ki porabi deset megavatnih ur električne energije na leto (poraba povprečnega gospodinjstva pri nas je sicer dvainpolkrat nižja) in jo je v času veljave vseh vladnih ukrepov za znižanje cen to stalo 1738 evrov na leto, po izračunih Elesa plačala kar 2827 evrov, torej kar 62 odstotkov oziroma dobrih tisoč evrov več na leto. »Z 31. avgustom so se stroški že povišali za 11,75 odstotka zaradi spremembe stopnje DDV z 9,5 na 22 odstotkov. Konec leta bodo zaradi višje stopnje DDV in ukinitve znižane prispevne stopnje stroški že 14,87 odstotka višji kot maja, po 31. decembru, ko bodo ukinjene še zamejene cene elektrike po 82 evrov na megavatno uro za nizko tarifo in 108 evrov za visoko, pa bodo stroški 62,8 odstotka višji. Ta dvig je izračunan glede na končne cene, ki so veljale do vključno 31. maja, ko so še veljali vsi vladni ukrepi,« predstavljajo svoj izračun na Elesu, kjer poudarjajo, da je pri ceni elektrike za gospodinjstva treba ločiti med ceno elektrike in njeno končno ceno. Prvo določajo dobavitelji in je sestavljena iz njihovih nabavnih cen elektrike in bruto marže, končno ceno pa povišajo še (po velikosti) omrežnina za elektroenergetska omrežja, prispevek za obnovljive vire, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za organizatorja trga, trošarina in davek na dodano vrednost.
Vlada je aprila letos regulacijo cen podaljšala do konca leta, znižanja DDV in prispevka pa ne. »Ukrep je bil že na začetku načrtovan kot začasen in sprejet v času zelo volatilnih cen energije. Ministrstvo pozorno spremlja razvoj dogodkov na energetskih trgih in se redno posvetuje z drugimi deležniki tudi v okviru kriznih skupin ministra,« pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer so že pred časom napovedali, da bodo nove rešitve iskali, če stanje ne bo več vzdržno. »Menim, da bo treba sprejeti določene ukrepe. Zagotovo je prvi ukrep na mizi podaljšanje regulacije. Ali bo v enakem obsegu, ali bo za enako število tarifnih skupin, ali bo samo za gospodinjstva, ali samo za male poslovne odjemalce, ali bomo šli v neke hibridne odločitve,« je za TV Slovenija sedanje dileme razkril minister Bojan Kumer. Kot smo neuradno izvedeli, so v ponedeljek že imeli enega od sestankov krizne skupine, a kakšne odločitve še niso sprejeli, pač pa delajo izračune in spremljajo cene, ki za zdaj menda niso problematične.
»Električna energija ima trenutno omejene cene približno takole: gospodinjstva 100 evrov, mali poslovni odjemalci 125 evrov, nekatere osebe javnega prava 185 evrov, srednji poslovni odjemalci 195 evrov za megavatno uro. Veliki odjemalci skupaj s podporo lahko dosežejo okrog 200 do 250 evrov za megavatno uro. Statistični podatki kažejo, da so negospodinjski odjemalci v povprečju v prvi polovici leta plačevali med 165 in 200 evrov za megavatno uro. Trenutne cene pasovne energije za leto 2024 na borzi se gibljejo okrog 150 evrov, končne pa okrog 175 evrov za megavatno uro. Glede na trenutne borzne cene ni prostora, da bi cene za gospodinjstva padle, nasprotno, cena energije bi se morala dvigniti in z njo celoten račun. Dobavitelji elektriko za gospodinjstva nakupujejo po delih, dve ali celo tri leta vnaprej, zato so dvigi in padci cen za gospodinjstva zakasnjeni. Glede na dogajanja na borzi in na trenutno zelo nizko omejitev cene ocenjujemo, da bi v januarju, ko se konča veljavnost vladne omejitve cen, končni računi za gospodinjstva lahko narasli, seveda pa je veliko odvisno tudi od nadaljnjega dogajanja na trgu. Borzne cene bodo predvidoma še vedno zelo nihale, a ekstremnih dvigov kot v letu 2022, zelo verjetno ne bo,« so še dodali na ministrstvu, kjer o morebitnih ukrepih vlade za zdaj še ne morejo govoriti.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Poplave tistega, kar imamo v srcu, ne morejo odnesti
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se je družinska terapevtka Katja Jarc kmalu po naravni katastrofi odpravila med ljudi, se z njimi pogovarjala in jim vlivala upanje, kako je ob začetku šolskega leta pravi čas za globok razmislek o varnosti v prometu, kako s pomočjo dveh radarjev slovenski meteorologi javnosti že v nekaj minutah sporočijo, kaj se dogaja v oblakih, zakaj je letos prava invazija nadležnih komarjev, kako se obnašajo delfini v slovenskem morju ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
