Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je uvedla postopek zoper nekdanjega ministra za okolje Andreja Vizjaka. Po naših neuradnih informacijah se z Vizjakom ukvarjajo tudi kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Oboje je posledica razkritij, ki smo jih od junija lani raziskali v seriji člankov in objavili prav v Dnevniku. Vlada Janeza Janše je namreč na eni izmed svojih zadnjih sej pred volitvami spremenila program porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe in tako bivšemu - bodočemu delodajalcu takratnega ministra Vizjaka, državni družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), zagotovila dodaten milijon in pol evrov. Spremembo je predlagalo okoljsko ministrstvo pod vodstvom tega istega ministra Vizjaka.

KPK se to sprva ni zdelo sporno

KPK tedaj v tem ni videla nič spornega. Se je pa tako razdeljevanje javnega denarja zdelo sporno Vizjakovemu nasledniku, zdaj že bivšemu ministru Urošu Brežanu, ki je po svojem prihodu na ministrstvu sprožil notranjo revizijo. Šele zatem je KPK znova uvedla postopek in septembra vendarle zaznala sum kršitve integritete. »KPK je zaradi zaznanega suma kršitve integritete pri umestitvi ukrepa Promocija v Sklad za podnebne spremembe zoper Andreja Vizjaka v oktobru 2023 uvedla postopek preiskave,« so sporočili iz KPK. Na podlagi dosedanjih ugotovitev in zaznanih sumov storitve kaznivega dejanja, neuradno gre za sum zlorabe uradnega položaja, so zadevo predali tudi policiji. 

Vizjak medtem svojo osebno in objektivno odgovornost pri tem vztrajno zavrača. Tudi danes je ponovil, da je program razdeljevanja sredstev iz podnebnega sklada potrdila vlada, ki je kolektivni organ - sklep vlade je sicer predlagalo ministrstvo, ki ga je vodil – in da sam ni bil podpisnik pogodbe. »Šlo pa je za odličen projekt,« je izpostavil. Ta projekt sicer ni bil izveden, saj je Vizjakov naslednik Uroš Brežan na podlagi ugotovitev iz revizije (in tudi na podlagi Dnevnikovih razkritij) prekinil pogodbo s HESS in s tem preprečil izplačilo 1,5 milijona evrov sredstev iz podnebnega sklada. Vizjak pravi, da je to »politično obračunavanje in maščevanje«, uperjeno zoper njega osebno. »Podjetja in njihovi projekti ne bi smeli biti diskriminirani na podlagi tega, kdo je ali je bil tam zaposlen, ampak bi jih morali presojati na podlagi vsebine projektov. Še danes trdim, da je šlo za odličen projekt, ki ga je pod drugim imenom navsezadnje podprla tudi aktualna vlada,« je dejal.

Milijon in pol za "promocijo"

Nekdanja vlada Janeza Janše je dobra dva tedna pred volitvami družbi HESS – tja se je po volitvah vrnil bivši okoljski minister Vizjak - velikodušno zagotovila dodaten milijon in pol evrov iz Sklada za podnebne spremembe. V času Vizjakovega ministrovanja je okoljsko ministrstvo bdelo prav nad porabo denarja iz tega sklada. HESS naj bi v zameno za 1,5 milijona evrov ustanovila »središče za promocijo, ozaveščanje, izobraževanje in prenos znanja o pomenu vzajemnega energetskega in okoljskega razvoja« (Center obnovljivih virov energije). Učinki promocije tega središča oziroma centra naj bi bili »izkazani v pospešitvi investicij v obnovljive vire energije in pripadajočo infrastrukturo«. To naj bi bil eden izmed ukrepov, s katerimi bi Slovenija postopoma prešla v podnebno nevtralno družbo – temu je navsezadnje namenjen denar iz podnebnega sklada. Na vprašanje, kdo je sprejel odločitev o umestitvi tega (kasneje umaknjenega) projekta v program porabe denarja iz podnebnega sklada, so z okoljskega ministrstva že lani odgovorili: »Odločitev je sprejela vlada na predlog ministrstva za okolje in prostor. O podrobnostih lahko vprašate mag. Andreja Vizjaka.«

Brez pravne podlage, brez verodostojne dokumentacije

Revizija, ki jo je po svojem imenovanju sprožil minister Brežan in smo jo neuradno pridobili tudi na Dnevniku, je bila za Vizjaka izjemno obremenjujoča. Ukrepa, kot so ugotovili revizorji, se niso domislili na ministrstvu, pač pa kar tisti, ki so nato denar tudi dobili. Že tedaj so na infrastrukturnem ministrstvu (vodil ga je Jernej Vrtovec iz NSi) v tem videli težavo. Ko je bil dokument v medresorskem usklajevanju, so izpostavili, da sta »učinek in upravičenost financiranja takega ukrepa z vidika ciljev in namena sklada za podnebne spremembe vprašljiva« in da je po njihovem mnenju napačen tudi način izbora izvajalca, ki je gospodarska družba, ter da bi bil potreben javni razpis. »Ministrstvo je nato pripombo umaknilo,« so zapisali revizorji. Opozorila infrastrukturnega ministrstva so se izkazala za utemeljena, kajti tudi revizorji so nedvomno ugotovili, da je bil ukrep »promocija« v programu razdelitve denarja iz podnebnega sklada brez pravne podlage, »oblikovan za vnaprej izbrano gospodarsko družbo, HESS«. Našli niso nobene dokumentacije, ki bi pričala o tem, zakaj je ministrstvo tej družbi namenilo 1,5 milijona evrov, kajti v državnih strateških dokumentih ni podlage za financiranje tega ukrepa, pa tudi kakršne koli druge pravne podlage ne, so zapisali. Zaman so iskali tudi »ustrezno in verodostojno investicijsko dokumentacijo«. Ministrstvo naj bi se namreč za sofinanciranje nekega ukrepa odločilo na podlagi investicijskega programa, a tega ni nikoli nihče pripravil, to pa je, kot so zapisali, »kršitev javnofinančnih predpisov, kar zakon o javnih financah obravnava kot prekršek«.

Revizorji so opozorili, da obstaja verjetnost, da so tudi osebe na direktoratu za okolje in skrbnik pogodbe »dvomili o zakonitosti« ukrepa, toda dokazov, da bi na to opozorili vodstvo ministra, niso našli. Za piko na i pa so Vizjakovi želeli financirati program HESS, s katerim bi ta družba hkrati pridobivala prihodke tudi na trgu. To je bi bila kršitev zakona o javnih financah, saj gre po ugotovitvah revizorjev za dvojno financiranje. Idejni vodje so namreč predvideli financiranje iz proračuna podnebnega sklada, proračuna Republike Slovenije za poračunani vstopni DDV in prihodkov komercialne dejavnosti. To bi bila tudi nedovoljena državna pomoč.

Nekdanji okoljski minister Vizjak je danes, tako kot pred svojim ministrovanjem, zaposlen v družbi HESS in dela na področju - obnovljivih virov energije. Torej na področju, ki bi ga podpirali tudi s sredstvi iz podnebnega sklada. Tako v družbi HESS kot Vizjak sam so v preteklosti zatrjevali, da bivši minister z omenjenim projektom nima in ne bo imel nič.