Turistični delavci letos posebej izpostavljajo obisk gostov iz Hrvaške, ki dosegajo dvomestno rast. Hrvati so se po številu prihodov povzpeli na tretje mesto med vsemi tujimi gosti.

V Termah Čatež so povedali, da je bil vstop v poletno sezono kar turbulenten. Zaradi pestrega športnega dogajanja, zlasti evropskega nogometnega prvenstva, in slabših vremenskih razmer so imeli namreč junija nekoliko skromnejši obisk kopalcev, julija pa so se trendi izboljšali, zato pričakujejo dvig števila nočitev in tudi prihodka. Posebno zadovoljni so z obiskom hrvaških gostov, pri katerih so zaznali velik porast nočitev, njihovo termalno riviero pa v velikem številu obiskujejo tudi kot dnevni kopalci.

Optimistični tudi za jesen

Terme Dobrna so letos goste pričakale s prenovljenim hotelom Švicarija in novim centrom za seminarje, konference ter najrazličnejše poslovne in zasebne dogodke, njihovi namestitveni objekti pa so letošnje poletje bolje zasedeni kot lani v tem času. »Kljub temu da se poletne počitnice bližajo koncu, še vedno zaznavamo veliko povpraševanje za dopustovanje pri nas. Precej zanimanja je tudi že za prihajajoče krompirjeve počitnice,« so dodali.

Tudi iz Term Krka poročajo, da je letošnja poletna zasedenost njihovih hotelov v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah ter v Strunjanu nekoliko boljša od lanske. »V zadnjih dveh mesecih gostimo največ slovenskih gostov, tujci pa prihajajo predvsem iz Italije, Belgije, Nizozemske, Hrvaške, Nemčije in Avstrije. Optimistični smo tudi glede zasedenosti zdraviliških enot Term Krka v jesenskih mesecih,« so dejali.

Poleti prevladujejo tujci

Thermana Laško letos praznuje častitljivih 170 let delovanja zdravilišča. S poletno sezono so zadovoljni, saj so imeli v obeh svojih hotelih junija in julija pet odstotkov več nočitev kot lani, medtem ko avgust z lanskim ni primerljiv, kajti lanska povodenj je močno vplivala na poslovanje. So pa v primerjavi z letom 2022 v prvih treh avgustovskih tednih že dosegli raven nočitev izpred dveh let. Dobre tri četrtine vseh nočitev v hotelu Thermana Park Laško v poletnih mesecih predstavljajo tuji gostje. Največ je Avstrijcev, Italijanov, Čehov, Slovakov in obiskovalcev iz balkanski držav.

V družbi Sava Turizem, pod katero sodijo Terme 3000 v Moravskih Toplicah, Terme Ptuj in Zdravilišče Radenci, so s poletno sezono zelo zadovoljni. Zasedenost njihovih zmogljivosti je primerljiva z lansko. Tudi pri njih je poleti več tujih kot domačih gostov. V Termah Olimia imajo te dni blizu 1900 stacionarnih gostov, vsak dan jih obišče tudi več kot tisoč kopalcev. V primerjavi s preteklim letom so imeli julija več nočitev, precej več je tudi obiskovalcev na bazenih, za kar je zaslužno predvsem lepo vreme.

Delež tujih gostov povečali biljardisti

V prvi polovici letošnjega leta so v Termah Olimia našteli 179.500 nočitev, od tega 130.400 komercialnih (brez nočitev lastnikov apartmajev), kar je dobrih pet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V prvih šestih mesecih so 54 odstotkov vseh komercialnih nočitev ustvarili domači gostje. Upoštevani so tudi tisti, ki prihajajo na zdraviliško zdravljenje. Julija je delež tujih nočitev znašal slabih 65 odstotkov. Na to je deloma vplivalo tudi dejstvo, da so pri njih bivali udeleženci članskega in nato še mladinskega evropskega prvenstva v biljardu.

V prvi polovici leta so bili v Termah Olimia med tujimi gosti na prvem mestu Hrvati. Sledili so jim Italijani, Avstrijci in Srbi. Med poletnimi počitnicami pa se je narodnostna sestava premešala. Julija so v Podčetrtku gostili daleč največ Nizozemcev, Belgijcev, Italijanov, Hrvatov in Avstrijcev. Gostje iz Beneluksa ostanejo tudi najdlje – povprečno dobrih šest dni. V Termah Olimia poteka tudi ena redkih turističnih naložb pri nas. Gre za približno pet milijonov evrov vredno dograditev bezenskega kompleksa ob hotelu Breza.

Manj nočitev kot julija lani pa so letos našteli v Termah Portorož. Ta osip pripisujejo razglasitvi insolventnosti večje turistične agencije FTI Group, ki je v njihovih hotelih tujim gostom več let organizirala dopustovanja, v manjši meri pa tudi delnemu zaprtju hotela Riviera, ki so ga obnavljali. Avgust naj bi bil po doslej ustvarjenih nočitvah in po trenutnih rezervacijah do konca meseca primerljiv z lanskim letom, so pojasnili v Termah Portorož. Največ njihovih gostov je iz Avstrije, Madžarske, Italije, Slovenije in Nemčije. Italijani so se letos vrnili nekoliko bolj pogumno, pozitiven trend opažajo tudi pri gostih iz Madžarske. Povprečna dolžina bivanja v visoki sezoni je štiri noči, kar je primerljivo z minulimi leti. Primerljiva s preteklim letom ali celo nekoliko boljša je tudi zunajpenzionska poraba, so sporočili iz portoroških term. 

Gostje v zdraviliščih ostanejo povprečno 3,6 dneva

Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je za Dnevnik pojasnil, da so njihovi člani v prvih sedmih mesecih gostili slabo polovico domačih gostov, ki ustvarijo 46 odstotkov vseh prenočitev. Del tudi na račun zdraviliškega zdravljenja na napotnico, na katerem ostanejo po štirinajst dni. Gostje v zdraviliščih ostanejo povprečno 3,6 dneva. Altbauer tudi opozarja, da terme prenočitvenih zmogljivosti ne morejo čez noč povečati tako, kot so jih lahko na račun kratkoročnega oddajanja prek spletnih platform povečali denimo v Ljubljani ali v alpski Sloveniji. Slovenske terme so v primerjavi z lanskim letom pridobile zelo malo novih prenočitvenih zmogljivosti. Zaradi prenove objektov jih imata nekaj malega več le Dobrna in Strunjan.

Roglo in Zreče je obiskalo največ Romunov

Uniturjeva centra sta to poletje ustvarila 42.000 nočitev, od tega dobrih 18.000 Rogla in 24.000 Terme Zreče. To je primerljivo z letom 2023. Kar 61 odstotkov nočitev je bilo slovenskih, med tujci pa jih je obiskalo največ Romunov, Nizozemcev, Ukrajincev, Srbov, Slovakov in Turkov. »Napovedi do konca avgusta in za september so ugodne. Število pričakovanih nočitev se do konca poletne sezone giblje na ravni lanskih. Glede na trenutna povpraševanja in trend rezervacij v zadnjem hipu, ki sta vse bolj odvisna tudi od vremenskih razmer, pričakujemo, da se bo število nočitev v tem obdobju še povečalo,« so še pojasnili v Uniturju.