Obdobje epidemije je vplivalo na učne dosežke vseh vključenih v izobraževalne procese. Učitelji opažajo, da imajo učenci in dijaki težave z upočasnjenim razmišljanjem, slabšim pomnjenjem, nemirom in zbranostjo. Obseg in utrjenost znanja sta slabša, učenci imajo pogosto težave že z osnovnim opredeljevanjem ciljev. Pri otrocih in mladostnikih je zaznati več duševnih težav, kot sta tesnoba in impulzivnost. Pri otrocih, ki so že prej imeli težave, so se te v obdobju šolanja na daljavo še povečale

Posebne razmere

V še posebno težkem položaju so otroci s posebnimi potrebami. Že v preteklih letih so analize pokazale, da med njihovimi dosežki in dosežki tistih, ki nimajo posebnih potreb, nastaja velik razkorak. Epidemija ga je še povečala. Učenci s posebnimi potrebami ne glede na prilagoditve dosežejo manjši obseg znanja. Razlike nastajajo tudi pri internem ocenjevanju, saj imajo na različnih šolah za težave, ki jih je prinesla epidemija, različen posluh in se odločajo za različne strategije kompenziranja teh težav.

Društvo Bravo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami bo v petek in soboto na ljubljanski pedagoški fakulteti soorganiziralo že šesto mednarodno konferenco z naslovom Specifične učne težave in izzivi današnjega časa. »Zaprtje šol ni bilo samo fizično, umanjkal je pomemben prostor znanja, razvijanja veščin in druženja. Domače in mednarodne raziskave o škodljivem vplivu pandemije na šolajoče kažejo, da je že pri otrocih in dijakih, ki nimajo težav, pandemija vplivala na zmanjšanje motivacije za sodelovanje pri pouku na daljavo, na odzivnost in komunikacijo ter tudi na gibalne sposobnosti. Ker pa imajo učenci s specifičnimi učnimi težavami primanjkljaje tudi na področju motivacije, tempa dela, samoregulacije, torej načrtovanja in organizacije šolskega dela in učenja, je bila pri njih škoda še večja,« pravi soorganizator Marko Kalan, specialni pedagog, ki dela v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. »Naučiti se branja in pisanja prek spleta se ne da. Potreben je živ stik z osebo, ki ti pokaže besede in zloge ali pa prime svinčnik, da skupaj povlečeta črte in oblikujeta črke,« pravi Kalan.

Naš sogovornik opozarja, da popolno zaprtje šol ni bilo ne strokovno ne etično. »Smo evropska država, ki je imela najdlje popolnoma zaprte šole. Vsakršna prihodnja nenavadna situacija ali epidemija mora pomeniti, da moramo zavarovati rizične skupine in skupine, ki rastejo in se razvijajo. To so naši otroci, med katerimi je veliko takih, ki potrebujejo vsakodnevno spremljanje in pomoč. Otroci s specifičnimi učnimi težavami potrebujejo specialno metodiko in didaktiko ter vsakodnevno urjenje veščin na njim prilagojen način.«

Mednarodni vidiki

Razprava na konferenci se bo osredotočila na duševno zdravje in socialno-emocionalne stiske pa tudi na zmanjšane gibalne zmožnosti učencev, dijakov in študentov s specifičnimi učnimi težavami. Sodelujoči se bodo posvetili učenju, zlasti učenju matematike, metodam poučevanja, vplivu digitalnih tehnologij ter odpravljanju primanjkljajev na področju pozornosti in načrtovanja, predelovanja informacij, pomnjenja, samouravnavanja čustev in vedenja. »Sklepamo lahko, da učenci, dijaki in študenti s specifičnimi učnimi težavami doživljajo veliko frustracij, tesnobe in potrtosti zaradi izobraževalne neuspešnosti, zato je treba izboljšati njihovo učno učinkovitost ter zmožnost obvladovanja čustvenih izzivov,« je zapisano v vabilu na konferenco. V pogovorih bodo sodelovali raziskovalci, šolski strokovni delavci, osebe s specifičnimi učnimi težavami ter starši. Gostje iz tujine bodo predstavili izkušnje Velike Britanije, Nemčije, Italije in Hrvaške. »Izkušnje v mednarodnem prostoru so podobne kot v Sloveniji,« pojasnjuje Kalan. »Zaradi covida je naraslo število otrok, ki so se izgubili v šolskem sistemu. Veliko več je anksioznosti, depresivnosti in tudi manj kakovostnega znanja. Otrok s takšnimi težavami je bistveno več od tiste peščice otrok, ki so se šolanja na domu veselili. Vendarle je človek socialno bitje. Odtujenost in različna družinska dogajanja zagotovo niso bila v prid otrokom,« opozarja.