Kot kažejo delni neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah z današnjega glasovanja, je za Pirc Musarjevo glasovalo 478.399 volivk in volivcev, za Logarja pa 409.761.

Današnjega drugega kroga volitev se je po zadnjih neuradnih podatkih udeležilo 53 odstotka volivcev, ki so oddali 898.007 glasovnic. Veljavnih glasovnic je bilo 888.160, neveljavnih pa 9.847.

Na končne izide volitev bo sicer treba počakati še dober teden. V ponedeljek bodo namreč danes oddanim glasovom prišteli še rezultate glasovanja po pošti iz Slovenije - na ta način so lahko glasovali volivci v domovih za ostarele, bolnišnicah in zaporih. Teden dni pozneje pa bodo prešteli še glasovnice iz tujine.

Ko bodo prešteti vsi glasovi, bodo tudi znani končni izidi glasovanja, ki pa še ne bodo uradni. Postopek ugotavljanja uradnega izida prvega kroga volitev mora biti končan do 29 novembra.

Novoizvoljena predsednica bo petletni mandat nastopila 23. decembra, saj se aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju mandat izteče dan prej. Še prej bo zaprisegla pred državnim zborom.

Nova predsednica Slovenije Pirc Musar: Garala bom za temeljne človekove pravice in demokracijo

Pirc Musarjeva se je zahvalila volivcem, ki so danes odšli na volitve, še posebej tistim, ki so glasovali zanjo. Svojemu kandidatu Anžetu Logarju je čestitala in mu zaželela vso srečo na njegovi nadaljnji poti. »Pet mesecev sva preživela skupaj, nekako sem ga na nek način začutila kot prijatelja. Dokazala sva Sloveniji, da se da spoštljivo komunicirati. Mislim, da to Slovenija pričakuje od državnikov, od politikov. Iskreno upam, da bo Anže Logar zadržal to retoriko. Slovenija potrebuje takšne ljudi, potrebuje takšne politike,« je prepričana.

Zahvalila se je tudi vsem tistim, ki so glasovali za Logarja. »Slovenija ni volilni listič, Slovenija ni politična stranka. Slovenija je en čudovit mozaik različnosti, ki lahko zaživi v vsej svoji lepoti zgolj in izključno takrat, kadar bomo čisto vsi dali maksimalno, kar lahko damo, za našo domovino,« je poudarila.

Kot je dejala nova predsednica republike, bo ponosno vstopila v predsedniško palačo z zaupanjem, ki so ji ga dali volivci. »Potrudila se bom, da bom resnično predsednica vseh, da bom garala za temeljne človekove pravice, ustavne pravice in za demokracijo. Maksimalno se bom potrudila, da se bomo vsi skupaj v politiki poenotili o strateških temah,« je napovedala.

Ob tem je pojasnila, da je za kakovostno javno zdravstvo in za vse vrste varnosti, saj da je človekova varnost tista, ki ji je blizu. »Bolj kot bo človek varen, manj kot bo revnih, manj bo socialnih težav, manj bo kriminala v naši državi,« je dejala.

»Želim si, da Slovenija postane država, kjer bodo starejši preskrbljeni in slišani, kjer bodo mladi želeli ostati. Želim si Slovenijo, kjer se bomo bolj zavedali, da nas čakajo hudi časi zaradi podnebnih sprememb. Mladi nam zdaj na politična ramena nalagajo odgovornost, da poskrbimo za naš planet, da bodo naše naslednje generacije, torej naši otroci, živeli v zdravem in čistem okolju,« je pojasnila.

Kandidata sta rezultate pričakala v svojih štabih

Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar je izide volitev skupaj s podporniki pričakala v Ruski dači v ljubljanskih Gameljnah. Vzdušje je bilo  že pred začetkom štetja glasov bučno in v pričakovanju zmage, v štabu so pričakali več kot 150 gostov. »Pričakujem zmago. Prepričana sem, da so ljudje prepoznali vrednote, ki jih zagovarjam,« je takrat dejala kandidatka.

Kandidat za predsednika republike Anže Logar in njegovi podporniki so rezultate drugega kroga volitev pričakali v lokalu v središču Ljubljane. Logar je kampanjo ocenil kot naporno, a vsebinsko. Meni, da bo rezultat volitev pokazal, kako pomembno je za državljane govoriti o pozitivnih temah za prihodnost, kar je sicer bil poudarek njegove kampanje.

Volivci so izbirali med med dvema kandidatoma, ki sta v prvem krogu med sedmerico kandidatov dobila največ glasov, Logarjem in Pirc Musarjevo. Do 16. ure je v drugem krogu volitev predsednika republike glasovalo 622.317 volivk in volivcev oz. 36,73 odstotka volilnih upravičencev, so sporočili z Državne volilne komisije (DVK). Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Kranj, in sicer 38,61-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Maribor, in sicer 33,63-odstotna.

Med 7. in 19. uro je namreč skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev na volitvah predsednika republike oddalo svoj glas za enega izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu med sedmerico kandidatov prejela največ glasov.

V prvem krogu predsedniških volitev je bila volilna udeležba do 16. ure 34,78-odstotna. Na predsedniških volitvah leta 2017 se je medtem glasovanja do 16. ure v drugem krogu udeležilo 30,45 odstotka volivk in volivcev, v drugem krogu predsedniških volitev leta 2012 pa 35,86 odstotka.

Kot je v izjavi v medijskem središču dejal predsednik DVK Peter Golob, je po podatkih okrajnih volilnih komisij volilni okraj z najvišjo udeležbo Škofja Loka 2, kjer je bila volilna udeležba do 16. ure 48,03-odstotna. Najnižja pa je bila volilna udeležba v Piranu, in sicer 25,31-odstotna.

Na predčasnem glasovanju je v drugem krogu predsedniških volitev glasovalo več kot 76.900 volivk in volivcev, v prvem krogu pa približno 67.900.

Volilna udeležba na dosedanjih predsedniških volitvah (v odstotkih):

Leto        1. krog     2. krog

---------------------------

1992         85,84         /

1997         68,65         /

2002         72,07       65,39

2007         57,67       58,46

2012         48,41       42,41

2017         44,24       42,13

2022         51,74

Do 19. ure 97 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka, ki se je po kampanji za volitve predsednika republike začel v petek opolnoči, do danes do 19. ure prejela 97 obvestil o domnevnih kršitvah, je objavilo ministrstvo. Inšpektorat za notranje zadeve obravnava 42 zadev, za katere obstaja sum kršitve volilnega molka.

Med zadevami, ki jih obravnava inšpektorat, se jih največ nanaša na domnevne kršitve volilnega molka s spornimi objavami in vsebinami na televizijah in družbenih omrežjih, sledi deljenje letakov v hišne predalčnike.

Za 55 obvestil so ugotovili, da se nanašajo na zadeve, ki so že v obravnavi ali pa niso povezane s kršitvami volilnega molka. Večina teh obvestil se je sicer nanašala na aktivnosti organizatorjev volilne kampanje, povezane z lokalnimi volitvami, za katere pa volilni molk ta vikend ni veljal.

Volilna kampanja pred današnjim drugim krogom volitev za predsednika republike se je končala v petek opolnoči. Takrat je začel veljati volilni molk, ki je trajal do danes do 19. ure, ko so se zaprla vsa volišča po državi. V času volilnega molka je bila prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju na teh volitvah.

V prvem krogu predsedniških volitev pred tremi tedni je dežurna služba sicer prejela 51 obvestil, na podlagi katerih je bilo uvedenih 13 postopkov o prekršku.

Za kršitve volilnega molka so predvidene globe od 800 do 3000 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 300 do 600 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje, od 250 do 500 evrov za pravno osebo ali samostojnega podjetnika ter od 150 do 250 evrov za posameznika.