Pravijo, da novinarji nekega dne slišijo oziroma začutijo klic po odkrivanju zgodb. In ko se to zgodi, se mu ne morejo upreti. Prav to bi veljalo za aktualno predsednico uprave Radiotelevizije Slovenija Natalijo Gorščak, ki je svoj klic slišala že v mladih letih. Na gimnaziji je namreč ustanovila šolski radio in novinarski krožek, njena novinarska pot pa se je od tistega trenutka samo še nadaljevala in razvijala. Vpisala se je na študij francoščine in španščine ter tako kot večina današnjih pomembnih novinarjev v slovenski novinarski krajini začela delati na Radiu Študent. Kot je v nekem intervjuju dejala sama, so jo k Radiu Študent pravzaprav pripeljala drevesa. Leta 1984 so namreč v Rožni dolini ob študentskih domovih posekali vrsto dreves, kot razlog pa navedli pritožbo enega izmed tamkajšnjih prebivalcev. Natalija se je lotila raziskave in kmalu ugotovila, da je »eden izmed prebivalcev« pomemben partijski funkcionar. S svojim odkritjem se je odpravila na Radio Študent in predlagala, da se o tem pripravi zgodba. Od tistega trenutka dalje je bilo jasno, da se bo posvetila novinarstvu.
Na Radiu Študent je delovala pet let in se preizkušala v različnih redakcijah, od glasbene, aktualnopolitične, kulturne, med drugim tudi kot lektorica besedil. Njen prvi veliki novinarski preboj se je zgodil leta 1986, ko je v aktualnopolitični redakciji, katere urednik je bil Miran Lesjak, odprla okoljsko temo. Skupaj s kolegi je odkrila, da je slovenska oziroma jugoslovanska tovarna Iskra v reko Krupo na več mestih izpuščala strupene snovi, kar je imelo katastrofalne posledice za tamkajšnje prebivalce. Zaradi njenega prispevka, ki so ga povzeli vsi jugoslovanski mediji, so prebivalci ob reki dobili plačano zdravljenje in odškodnino. V zgodovini Radia Študent pa velja za tisto osebo, ki je bila ključna, da ima ta radio še danes lastne prostore v Rožni dolini. Po koncu študija je zapustila Radio Študent in se zaposlila v računalniškem podjetju Gambit, vendar tam ni ostala dolgo, saj tako kot vsak novinar ni mogla prenehati odkrivati zgodb in raziskovati sveta.
K sodelovanju so jo povabili pri novoustanovljenem Kanalu A, kjer je sprva delovala kot vodja odnosov z javnostjo, sočasno pa pisala za Mladino in Tribuno. Ker je z delom na Radiu Študent močno opozorila na svoje novinarsko delo, ji je leta 1993 Open Society Foundation ponudil polno štipendijo za izpopolnjevanje novinarskega dela v ameriški medijski hiši CNN. Po vrnitvi iz Amerike je nadaljevala delo na Kanalu A, sprva je soustvarjala program, kmalu pa postala pomočnica takratnega direktorja Kanala A Branka Čakarmiša. Leta 1995 je sama stopila v čevlje direktorice Kanala A. Le slabo leto kasneje je odšla s Kanala A in se pridružila Miši Molk pri ustvarjanju prve oddaje Ema, na kateri kot narod izbiramo skladbo za nastop na vseevropskem tekmovanju Pesem Evrovizije. Tako je Natalija Gorščak leta 1996 prvič vstopila v prostore RTVS in se pridružila tamkajšnji ekipi.
Od redaktorice do direktorice
Kot redaktorica je sodelovala pri ustvarjanju oddaje Ema, vendar pa je odkrivanje zgodb ni minilo. Skupaj z Mišo Molk sta ustvarjali znamenito in eno najbolj gledanih oddaj Res je. Miša Molk je pogovore vodila, Natalija Gorščak pa je raziskovala teme in opravljala delo redaktorice. Po končani sezoni je le za kratek čas zapustila RTVS in začela delati na TV Pika, a ko so jo leta 2001 prosili, da bi postala vodja odnosov z javnostjo na RTVS, od tam ni nikoli več odšla. Kot vodja odnosov z javnostjo je leta 2003 izpeljala enega največjih projektov javne RTV: tistega leta se je namreč odvil koncert Siddharte in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki si ga je ogledalo 30.000 ljudi. Za uspešno izveden projekt je bilo sicer zadolženih mnogo ljudi, a eno največjih vlog pri ustvarjanju koncerta je imela prav Gorščakova. Od tistega trenutka dalje je znotraj javne RTV delovala na mnogih položajih in mnogih mestih, sočasno pa redno sodelovala z Evropsko radiodifuzno zvezo (EBU), s katero sodeluje še danes. Na Televiziji Slovenija je do danes soustvarila nešteto znanih oddaj, kot so Ema, Res je, Piramida, Posebna ponudba in mnoge druge. Leta 2014 je Ljerka Bizilj postala direktorica Televizije Slovenija in si za pomočnico izbrala Natalijo Gorščak. Leta 2018 je Biziljeva predčasno odstopila, njeno mesto pa je zasedla Gorščakova, ki je tako prvič prišla na eno izmed najvišjih funkcij znotraj RTVS.
Od krivdne razrešitve do predsednice uprave
Čeprav v medijski krajini ni bila neznano ime, pa je z nastopom funkcije direktorice Televizije Slovenija njeno ime postalo znano vsem državljanom, ki bolj podrobno spremljajo politično dogajanje. Petindvajsetega aprila 2021 je postal generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, ki je avgusta 2021 Natalijo Gorščak razrešil z mesta direktorice Televizije Slovenija, nasledil pa jo je Uroš Urbanija. V Sloveniji ni bilo medija, ki ne bi poročal o stanju na RTVS in o razrešitvi direktorice. Marca lani pa je višje sodišče ugodilo pritožbi Natalije Gorščak zoper odločitev generalnega direktorja. Njena razrešitev je bila nezakonita. Kot je nedavno dejala sama, ji je ta odločitev znova vlila upanje, zato je po odstopu predsednika uprave RTVS Zvezdana Martića sprejela mesto vršilke dolžnosti in se letos poleti prijavila na razpis za predsednico uprave RTVS. V sredo, 4. septembra, je z enajstimi glasovi od 16 postala predsednica uprave in nastopila štiriletni mandat v enem izmed najbolj turbulentnih časov na Radioteleviziji Slovenija. Od radovedne dijakinje do novinarke, vodje službe za odnose z javnostjo do redaktorice, scenaristke, režiserke in navsezadnje predsednice uprave RTVS je Natalija Gorščak prehodila pestro pot. Vendar se razburkana leta zanjo zdaj šele začenjajo.
