Slovenija je prejšnji teden sklenila največji orožarski posel v zgodovini države: kupila je 45 oklepnikov tipa boxer za 343,4 milijona evrov preko mednarodne organizacije OCCAR. Levica je zadnji dve leti vztrajno nasprotovala nakupu, na ministrstvu za obrambo pa so pod taktirko ministra Mateja Tonina pripeljali posel do konca le nekaj dni, preden je vlada v odhodu lahko opravljala le še tekoče posle. Stranke bodoče koalicije ostro nasprotujejo nakupu, zato so napovedale temeljito revizijo vseh postopkov. Pravno nameravajo narediti vse, da se nakup prekliče oziroma odpravi.

Bodoča koalicija bi situacijo reševala prioritetno

Ker je organizacija OCCAR v imenu Slovenije že podpisala obligacijskopravno pogodbo o nakupu boxerjev z glavnim dobaviteljem Artec, bi v primeru odstopa od pogodbe država morala plačati penale. Teh na ministrstvu trenutno ne znajo izračunati. Pravijo, da bi morala država v primeru odstopa od programa boxer o tem najprej pisno obvestiti druge države članice programa, nato pa »izpolniti vse svoje obveznosti in plačati stroške za izdatke, ki so nastali zaradi odstopa, vključno s stroški preklica ali spreminjanja pogodbe kot posledice odstopa, ter vse stroške proizvajalcu«. Dodali so, da zato v tem trenutku ni mogoče podati ocene stroškov in da bo to mogoče šele, »če bo vlada sprejela politično odločitev o prekinitvi nakupa«.

V bodoči koaliciji konkretnega roka, kdaj bodo uredili zadevo, nimajo, je pa vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec poudaril, da bodo morali priti do rešitve v zelo kratkem času. Prvi korak bo, kot rečeno, revizija postopka nakupa, ki pa na veljavnost same pogodbe praviloma ne vpliva, razen če bi se v zvezi s tem ugotovilo kaznivo dejanje in bi bil nekdo za to tudi obsojen. Vatovec je ob tem ocenil, da ministrstvo ni imelo vseh formalnopravnih podlag za izpeljavo posla, kar vidi kot eno izmed možnosti za potencialno izpodbijanje posla. Ali bo dejansko prišlo do odstopa od pogodbe, Vatovec pred razjasnitvijo podrobnosti posla, vključno z višino penalov, ni želel špekulirati. »Je pa jasno, da si tako velike vsote denarja za tako nepomembno stvar naša država v tem trenutku verjetno ne more privoščiti.«

Posledice odstopa

Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede, je dejala, da podpis pogodbe pravno sicer ni sporen, da pa manjka politični konsenz med staro in novo vlado ter da se na Slovenski vojski vedno znova lomijo politična kopja. »Težava vseh vojaških nakupov v zadnjih desetletjih je, da se ne dogajajo z najširšim političnim in nacionalnim konsenzom. Če bi nakup oklepnikov potekal ob podpori vseh parlamentarnih strank, menjava vlade nanj ne bi imela vpliva,« je dejala. Opozorila je tudi na posledice odstopa: »Slovenija se je v očeh Nata že večkrat izkazala kot nekredibilna partnerica, tudi tokratni morebitni odstop od pogodbe nikakor ne bo sprejet pozitivno. V OCCAR sodelujejo tudi največje evropske države, kot na primer Nemčija, s katero si Slovenija želi ohranjati dobre zunanjepolitične odnose.«

Nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič pa je opozorila, da je imela Slovenija pri obrambnih naročilih v preteklosti največ težav s posredniki, zaradi česar se je ministrstvo odločilo priključiti programu boxer, kjer so ti izključeni. »Jedrne evropske države, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Španija in Velika Britanija, so z mednarodno pogodbo ustanovile medvladno mednarodno organizacijo OCCAR, v okviru katere financirajo razvoj različnih oborožitvenih sistemov,« je spomnila. Ker gre za meddržavni program obrambnega naročila, ki presega en ali dva politična mandata, tudi Jelušičeva meni, da bi bilo potrebno medstrankarsko soglasje o sodelovanju. Čeprav še ni jasno, kolikšni bodo ali bi bili finančni penali odstopa od pogodbe, pa je sogovornica prepričana, da bodo vsekakor sledili veliki politični in gospodarski penali. »Slovenska vlada je namreč že leta 2018 pripeljala pogajanja skoraj do podpisa pogodbe. Ponovni odstop bi pomenil velik udarec za verodostojnost slovenske zunanje in gospodarske politike.« 

Strokovne in politične odločitve

Smotrnost nakupa boxerjev je za Dnevnik komentiral tudi nekdanji državni sekretar na obrambnem ministrstvu in obrambni analitik Klemen Grošelj. Izpostavil je, da je situacija nenavadna, saj da vlada, ki je prepričljivo izgubila legitimnost, naslednikom omejuje prostor za politično odločanje na področju nacionalne varnosti in javnih financ. Grošelj je poudaril, da nakup zaradi netransparetnega vodenja odpira ogromno vprašanj glede same vsebine pogodbe. »Kakšna je cena vozil in kakšno (logistično) opremo sploh vključuje. Potem so tu še vprašanja glede novelizacije projekta, recimo spreminjanja števila potrebnih vozil. Vse to nakazuje na politične odločitve, ki so se prikazovale kot strokovne.«

Sogovornik je pri tem dodal, da so se ob sklepanju posla alternativne ponudbe ignorirale. »Sam sem zagovarjal dokup poljskih vozil rosomak, ki so licenčna vozila iz patrie in so v operativni uporabi, tudi z oborožitvijo 30 mm plus PORS. Dodati velja, da Slovenska vojska za nameček ta vozila že pozna, torej pozna tudi stroške uporabe. Da o nižji ceni ne govorimo.« Grošelj je zato ocenil, da bi bilo kot prvo potrebno izvesti interno revizijo, pri čemer po njegovem mnenju ne bi škodil niti zunanji pregled celotnega posla in postopkov nabave, ki bi jasno opredelil možnosti, kako naprej. Spomnil je tudi na odgovornost vpletenih. »V kolikor se bo nabava izkazala za (finančno) prezahteven projekt za Slovensko vojsko in bi to vodilo v dodatne stroške ali zaplete pri operativni rabi vozil, bi znala biti pod vprašajem tudi individualna odgovornost vpletenih v zgodbo.«