Odbor za zdravstvo bo danes obravnaval strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030. Strategija povzema bistvene elemente in zaveze, ki jih vsebujejo dokumenti, sprejeti na ravni Evropske unije in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Predsednica Združenja Spominčica Štefanija L. Zlobec pojasnjuje, da je bila Slovenija med prvimi državami na svetu, ki so sprejele strategijo o demenci za obdobje 2016–2020, sedaj pa smo že dve leti brez takšnega dokumenta in kot taki spadamo med redke članice EU s takim stanjem. Strategija temelji na desetih stebrih, ki so v skladu s cilji WHO, dotikajo pa se različnih vidikov, od spodbujanja preventivnih programov za zmanjševanje dejavnikov tveganja do podpore družinam in skrbnikom ter zagotavljanja primernega standarda zdravstvene oskrbe za osebe z demenco. Teh deset stebrov naj bi omogočilo usklajen in celosten pristop različnih deležnikov pri obravnavanju te bolezni. Zlobčeva poudarja, da v Sloveniji najbolj zaostajamo na področju oskrbe na domu in da je za ureditev tega področja nujen čimprejšnji sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta bi pomagal svojcem, ki doma skrbijo za sorodnike z demenco.

Najdražja in najbolj
razširjena bolezen

»Cilji v strategiji zahtevajo tudi ureditev registra, v katerem bi imeli točno število bolnikov. Register je potreben, ker imamo sedaj samo ocene o bolnikih,« izpostavlja Zlobčeva. Po oceni ministrstva za zdravje je v Sloveniji 40.000 bolnikov z demenco, do leta 2050 pa naj bi se po oceni Spominčice ta številka več kot podvojila. Zlobčeva dodaja, da je demenca ena izmed najbolj razširjenih in dolgotrajnih bolezni, zato je to tudi ena izmed najdražjih bolezni tako za svojce kot za državo. Bolnikov z demenco je še enkrat več kot tistih z rakom, za raziskovanje zdravljenja demence pa se nameni le desetina sredstev, namenjenih raziskovanju raka. »Rešitev je v ozaveščanju, zmanjševanju stigme in zgodnjem diagnosticiranju,« opozarja Zlobčeva, ki dodaja, da sedaj ljudje obiščejo zdravnika v bolj razviti fazi. »Takoj ko opazite kakršnokoli spremembo, je to morda demenca in je treba k zdravniku. Na začetku lahko največ naredimo. Ljudje včasih rečejo: 'Štiri leta smo se prepirali s staro mamo.' In so delali vse narobe, ji očitali, da se ne spomni tega ali onega, da pozablja … Tako ne gre. Mi se moramo približati njim, ne oni nam. Ne smemo se prepirati, ampak moramo biti prijazni, to je osnova, ki jo moramo vsi poznati.«

Novo zdravilo,
ki demenco upočasni

V zadnjih mesecih se je sicer na področju zdravljenja demence zgodil velik preboj, saj je januarja ameriška agencija za zdravila (FDA) odobrila novo zdravilo, imenovano Leqembi, ki občutno upočasni razvoj demence. »Zdravilo bolezen upočasni za približno 30 odstotkov. To pomeni, da bomo lahko dve ali tri leta dlje kvalitetno živeli s svojci, preden pride do neizogibnega – da ne boš več mogel živeti sam, da ne boš prepoznal obraza najbližjih in podobno,« nam je razložil profesor dr. Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Medicinske fakultete. Novo zdravilo v ZDA stane okrog 27.000 dolarjev, dozira se v obliki infuzije vsakih 14 dni, ima tudi stranske učinke. Učinkovalo bo samo pri bolnikih v zgodnjem stadiju, zato bosta ozaveščanje in destigmatiziranje demence še toliko bolj pomembna. »To zdravilo bo v temeljih spremenilo naše dojemanje pokrajine demence v tem smislu, da je dokazano učinkovito za zelo zgodnje faze demence ali celo v tistih stadijih, ki jih imenujemo blaga kognitivna motnja, ko demenca še ni klinično prisotna, vendar vemo, da se v možganih že začenjajo dogajati te spremembe,« pojasnjuje Pirtošek, ki hkrati opozarja, da diagnosticiramo samo četrtino bolnikov z demenco. Na vprašanje, kaj se zgodi s preostalimi tremi četrtinami nediagnosticiranih bolnikov, je Pirtovšek odgovoril: »Izgubijo se v množici starih ljudi, za katere velja prepričanje, da če so stari, se spodobi, da so malo pozabljivi, depresivni in osamljeni.«