Na novomeško zastopnico pacientovih pravic Zlato Rebolj se je pred kratkim obrnil bolnik, ki pri enem izmed koncesionarjev čaka na poseg. Ko je poizvedoval, kdaj bi lahko bil na vrsti, so mu že sredi poletja odgovorili, da so izpolnili »kvoto« za letošnje leto. Kdaj bo njegov termin, mu bodo tako sporočili šele v začetku prihodnjega leta. Bolnik bi se sicer lahko odločil za drugo zdravstveno ustanovo, a bi tam pristal na repu vrste čakajočih, je spomnila novomeška zastopnica.

V takšni situaciji se del bolnikov odloči za samoplačniške posege, za katere odštejejo tudi več tisoč evrov, opaža sogovornica. Ker tudi ob poslabšanju stanja med čakanjem zelo težko pridejo do pospešene obravnave, pa se mnogi zatečejo v urgentne centre. »Urgence so zelo obremenjene, a lahko bolniki le tam z gotovostjo pričakujejo, da jih bodo pregledali in se zanje zavzeli,« je opozorila.

Zlata Rebolj, zastopnica pacientovih pravic: Urgence so zelo obremenjene, a lahko bolniki le tam z gotovostjo pričakujejo, da jih bodo pregledali in se zanje zavzeli.

 

Ko gre med čakanjem na slabše

Prvega avgusta je na prve preglede ter diagnostične in terapevtske postopke predolgo čakalo 158.696 ljudi v Sloveniji. V takšnem položaju je bilo 19.007 bolnikov več kot prvega januarja letos. Iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je razviden tudi znaten porast napotovanja pacientov. Avgusta so v zdravstvu napisali 115.030 napotnic, kar je 20.981 več kot v enakem obdobju lani. Obenem je po spodletelem poskusu z neomejenim plačevanjem vseh zdravljenj njihovo število na nekaterih področjih zdaj znova omejeno. Izvajalci zdravljenj v takih primerih ne dobijo plačanih vseh storitev, ki jih lahko opravijo, kar ponekod vodi v ustavljanje posegov pred zaključkom leta.

Na ministrstvu za zdravje so v smernicah zdravstvene politike za prihodnji dve leti predvideli, da bodo stroke na različnih področjih pripravile usmeritve glede napotitev bolnikov. Na porast napotnic bi se bilo smiselno že prej odzvati s postavljanjem napotnih kriterijev, meni nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. Izkazalo se je tudi, da se z zmanjševanjem števila pacientov pri posameznem družinskem zdravniku napotovanje ne zmanjša, je dodal. »Porast napotnic pa lahko kaže tudi na pojav tako imenovanega pretiranega zdravljenja, ko bolnika k specialistu pošljejo za vsak slučaj. Tako prihaja do opravljanja nepotrebnih storitev,« je dodal.

Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje: »Porast napotnic lahko kaže tudi na pojav tako imenovanega pretiranega zdravljenja, ko bolnika k specialistu pošljejo za vsak slučaj.«

 

Predlagajo lahko predčasno obravnavo

Nekatere spremembe pri napotitvah bolnikov bodo v zdravstvu upoštevali od prihodnjega torka. Novost so napotnice, ki bodo veljale do zaključka zdravljenja. Napotnica bo v teh primerih veljavna, dokler se za zaključek ne odloči napotni zdravnik. Sicer pa bo, ko posameznik ne bo (več) vpisan na čakalni seznam, napotnica samodejno zaključena po poteku dveh let od zadnjega zdravljenja ali druge storitve, ki je bila opravljena na njeni podlagi, je razvidno iz obvestila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Zdravstveni domovi, bolnišnice in koncesionarji so dobili tudi napotke, kako ravnati, ko se bolniku zdravstveno stanje poslabša in je dotedanja napotnica še veljavna. Napotnemu zdravniku, pri katerem se bolnik že zdravi, predčasno obravnavo v takšnih primerih predlaga njegov osebni zdravnik. Napotni zdravnik mora osebnemu zdravniku oziroma tistemu, ki je napotnico izdal, odgovoriti v petih dneh. V takšnem roku mora bolnika obvestiti tudi o morebitnem predčasnem zdravljenju. Bolnik se lahko ob poslabšanju zdravja, ki ga je zaznal kateri od zdravnikov v javni mreži, tudi sam obrne neposredno na napotnega zdravnika in mu predlaga predčasno zdravljenje. Takšna pot bo najverjetnejša v primeru, ko se bo bolnik ob poslabšanju svojih težav odpravil na pregled v urgentno ambulanto, je razvidno iz obvestila ZZZS. 

Bele napotnice se niso prijele

V zdravstvu bodo lahko še naprej uporabljali tudi tako imenovane bele napotnice. Zdravniki iz zasebnega zdravstva, ki ne delujejo v javni mreži, lahko z njimi bolnika usmerijo na pregled ali zdravljenje v javnem sistemu. Bela napotnica se v praksi sicer ni prijela. Zasebniki jih izdajajo redko, opažajo na ZZZS, v javni mreži pa takšne napotnice občasno zavračajo. Na ZZZS izvajalcem zdravljenj v javnem sistemu tako sporočajo, naj bolnikom omogočijo zdravljenje na podlagi bele napotnice.

Priporočamo