Minuli teden se je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan znašel pod hudim (medijskim) pritiskom. Predlogi njegovih reform zamujajo, vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj ga je postavil na laž, odstopila je še vodja službe za stike z javnostmi Andreja Čmaj Fakin. Ministrstvo za zdravje je v četrtek odpovedalo dogodek, na katerem bi moralo predstaviti predlog zakonov o zdravstvenem informacijskem sistemu in o strukturni prenovi ZZZS. Odpoved je opravičevalo z neodložljivimi obveznostmi ministra. Včeraj popoldne je vendarle našel čas. Vendar je v ospredje potisnil druge (aktualne) teme s področja zdravstva.

Opravičil se je svojcem pokojnika

»Opravičil bi se družini umrlega v Velenju in ji izrekel sožalje,« je minister uvodoma nagovoril smrt 74-letnega pacienta v Velenju. »Podobo kot smo se odzvali po dogodku (zamenjave pacientov op. p.) v Celju, smo se odzvali tudi sedaj, in sicer hitro in z jasnim stališčem, da je treba razjasniti, ali gre za sistemsko anomalijo, lokalno nepravilnost, strokovno napako ali nekaj, kar bi lahko na sistemski ravni preprečili.«

Pacient je na številko 112 prvič poklical v sredo ob 4.02 in potožil nad hudimi bolečinami zaradi ledvičnih kamnov. Prosil je za prevoz, vendar mu je dispečer odvrnil, da vozila ni na voljo. V zdravstveni dom se je odpeljal sam. Dežurna zdravnica ga je pregledala ob 4.30 uri, mu odredila terapijo in mu izdala napotnico za urološki pregled. Ob 5.08 je ponovno klical na 112 in ob 5.11 govoril še z dežurno zdravnico. Potožil ji je, da so bolečine postale še hujše in prosil za prevoz v bolnišnico. Zopet je dobil pojasnilo, da vozila za prevoz ni na voljo. Sedel je v avtomobil in se odpeljal na pregled. Ob 5.26 je v bližini križišča Kidričeve in Vodnikove ceste nenadoma prižgal vse štiri smerokaze, zapeljal v desno in trčil v kovinsko ograjo. Očividec in reševalci, ki so prihiteli na kraj dogodka, so ga skušali oživljati, a srčnega utripa niso zmogli več vzpostaviti. Pokojnika so uro kasneje odpeljali v velenjski zdravstveni dom. Tam je ostal do 8.30 ure.

»V času dogodka, ob 5. uri zjutraj, sta bili obe reševalni vozili v zdravstvenem domu in ekipi nista bili zasedeni,« je razkril minister. In četudi bi bili zasedeni, bi lahko prosili za pomoč v bližnjih enotah nujne medicinske pomoči, je dodal in napovedal izvedbo izrednega strokovnega nadzora. »Ko pacient drugič kliče v pol ure, mora zdravnik vedeti, da nekaj ni v redu,« je prepričan minister, ki želi do konca leta dokončati reorganizacijo mreže nujne medicinske pomoči. »Sistem hočemo popraviti tako, da se takšni dogodki ne bodo več mogli ponoviti.«

»Naključje, ki je v medicini vedno mogoče, je povzročilo neprijeten dogodek, za kar nam je zelo žal,« je zatem dejal Janko Šteharnik, direktor ZD Velenje. Po njegovih besedah so že opravili analizo dogodka,ki je pokazala, da je bilo odzivanje v skladu s predpisi. Opozoril je, da dežurna zdravnica ne more naročiti nujnega prevoza v bolnišnico za pacienta, ki toži zgolj o bolečinah zaradi ledvičnih kamnov in njegovo stanje ni ocenjeno kot življenjsko ogrožajoče. »Enota nujne medicinske pomoči ni taksi služba v bolnišnico,« je vztrajal Šteharnik. Za nenujne prevoze imajo v Velenju na voljo dve vozili, ki pričneta obratovati šele ob 7. uri zjutraj.

Minister bi v stresni test vključil tudi čiste zasebnike

Ministrstvo se je znašlo pod plazom kritik tudi zaradi učinkov septembra lani sprejeta zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, na podlagi katerega bodo 16 mesecev plačane vse zdravstvene storitve. Udejanjile so se namreč napovedi, da zakon ne bo povečal števila najbolj potrebnih zdravstvenih storitev, temveč najbolj dobičkonosnih, čakalnih dob pa ne bo skrajšal. Vlada je za krajšanja čakalnih vrst namenila pol milijarde evrov, projekt je minister označil kot stresni test, s katerim bodo ugotovili, kje so meje javnega zdravstvenega sistema.

Danes razpoložljivi podatki razkrivajo, da so koncesionarji bistveno bolj učinkovito črpali dodatna sredstva kot javni zavodi, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Interventni zakon je zgolj spodbudil selitev najbolj donosnih zdravstvenih storitev k zasebnim koncesionarjem, kjer delajo zdravniki iz javnih bolnišnic. Minister je včeraj ocenil, da je zakon kljub temu učinkovit, ker bi se čakalne dobe sicer še bolj povečevale.

Minister bi zaznane anomalije nagovoril tako, da bi vzpostavil dodatno financiranje »nedobičkonosnih« storitev, obenem preigrava še scenarij, po katerem bi v zakon vključil tiste zasebnike brez koncesij, ki imajo svoje kadre in prostore in so na trgu aktivni že najmanj dve leti. S tem bi preprečil dodatni zaslužek vsem tistim zdravnikom, ki so zaposleni v javnem zdravstvu in so šele po uveljavitvi zakona odprli podjetje ali se registrirali kot samostojni podjetniki.