Po začetku vojne v Ukrajini in prekinitvi transportnih poti za izvoz ukrajinskega žita je zavladala panika. Ukrajinsko in tudi rusko žito sta namreč pomembni za prehrano prebivalstva nekaterih držav severne Afrike in Bližnjega vzhoda. A danes to isto žito dela preglavice predvsem v Evropski uniji.
Velike količine poceni ukrajinskega žita namreč povzročajo pretrese pri evropskih pridelovalcih in mlinarjih. Zaradi tega so nekatere države članice EU uveljavile prepoved uvoza žita iz Ukrajine, evropska komisija pa jim je to izjemo dopustila. Ta je že v začetku maja sprejela začasne preventivne ukrepe, s katerimi je omejila uvoz pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnega semena iz Ukrajine, a ti veljajo le za pet držav članic EU: Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Omenjeno blago bo mogoče še naprej izvažati v vse druge države članice. Trinajst držav EU, med katerimi je tudi Slovenija, je zaradi tega na evropsko komisijo naslovilo pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti brez posvetovanja z drugimi državami članicami. Kmetijski ministri Slovenije, Avstrije, Belgije, Danske, Estonije, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske in Španije od evropske komisije zahtevajo, da pojasni kriterije, na podlagi katerih je predlagala 100 milijonov evrov finančne pomoči za kmete v omenjenih petih državah.
Evropska unija je lani z vzpostavitvijo tako imenovanih solidarnostnih koridorjev omogočila izvoz ukrajinskega žita, ki je bil onemogočen zaradi blokade njenih črnomorskih pristanišč. A kot kaže, blago še vedno ne najde poti do želene destinacije. Posledice ukrepa so sprva občutili v državah EU, ki so Ukrajini najbližje, zdaj pa bo žito, kot kaže, prek njih preplavilo trge drugih držav EU. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji uvoz žita in žitnih izdelkov iz Ukrajine začel naraščati že maja lani, januarja letos je presegel 2000 ton.
Prek »zaščitenih«
držav v preostale
Predsednik komisije za odkup in prodajo žit pri Zadružni zvezi Slovenije Franc Küčan meni, da je evropska komisija naredila napako. »Žito je že prišlo v vse evropske države, posredno iz Avstrije tudi v Slovenijo, čeprav tega še ni mogoče zaznati, ker imajo domači mlinarji še dovolj lanskih zalog.« Pri tem poudarja, da je ukrajinska pšenica dvomljive kakovosti. »Na slovenski trg v večji meri prodira moka iz ukrajinske pšenice, ki se melje v Avstriji ali na Hrvaškem. Ta se prodaja po ceni, ki je nižja od odkupne cene slovenske pšenice. V tem trenutku je v Evropi za okoli 20 milijonov ton presežkov pšenice, ki bi že morala biti na poti v tretje države, saj so tudi evropske države imele lani nadpovprečen pridelek pšenice. To povzroča kaos na trgu. V Sloveniji je za zdaj torej predvsem moka, nekateri manjši mlinarji pa morda že iščejo cenejšo pšenico iz Ukrajine, kar je težko vedeti.« Pridelovalci po njegovih besedah od vlade pričakujejo, da jih bo zaščitila s prelevmani. »V Evropi bo cena pšenice dosti nižja od stroškov pridelave, ki se po nekaterih kalkulacijah glede na preteklo leto ni bistveno pocenila. Slovenska pridelava bo ogrožena, če ne bomo dosegli dogovora glede oblikovanja cene.« Kot pravi Küčan, bodo morda priporočili vladi, da se pripravi na urgentni odkup slovenske pšenice.
GZS: Rešitev tudi
v izrednem odkupu
Tudi v Združenju za mlinarstvo pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki ga vodi Tatjana Zagorc, opozarjajo na povečan uvoz moke iz Ukrajine v Slovenijo. »Prodaja iz slovenskih mlinov se je zmanjšala za 30 odstotkov. Uvoz cenene moke iz Ukrajine pa bo imel vpliv na cene letošnje žetve. Mlini so namreč precej polni žit, ki so jih odkupili lani po zelo visokih cenah. Vlado in pristojna ministrstva že več mesecev opozarjamo na težave, ki jih bo imel vpliv nizkih cen in dodatnih količin uvožene moke iz Ukrajine na celotno žitno verigo v Sloveniji. Rešitev vidimo v tem, da EU omogoči tranzit žit in moke v Azijo in Afriko ali da izvede izreden odkup presežkov in te proda na tretje trge.« V zbornici izražajo skrb, da bodo skladišča ostala precej polna ob letošnji žetvi, ki bo že čez dobra dva meseca, kar bo povzročilo težave pri odkupu s kmetij in vplivalo na ceno odkupljene pšenice.
Ministrstvo za kmetijstvo proti selektivnim ukrepom
Na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga vodi Irena Šinko, pravijo, da podpirajo ukrepe liberalizacije trgovine, ki pospešujejo trgovinske tokove iz Ukrajine v EU, a da je Slovenija kritična do ukrepov, ki se sprejemajo selektivno – le za nekatere države članice. Ob tem opozarjajo, da se bodo proizvodi, ki bodo prispeli v EU, znašli na trgih vseh držav članic. »Slovenija je zaradi majhnega tržišča zelo podvržena nihanjem cen in zato zelo občutljiva že ob majhnih dodatnih količinah žit in oljnic na trgu.« Poleg tega menijo, da je treba pozornost posvetiti tudi žetvi in odkupu pšenice letošnje žetve v državah članicah. »Slovenija je neto uvoznik večjega dela žit in soje, namenjenih za prehrano živali, predvsem prašičev in perutnine. Za zagotavljanje ekonomike prireje in možnosti uspešnega nastopa na trgu morajo biti cene teh surovin stabilne in primerljive s cenami na trgu EU.«
Kuhar: Smo v vojni ekonomiji
Profesor z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Aleš Kuhar pojasnjuje, da so pred rusko agresijo v Ukrajini za izvoz ukrajinskega blaga v Evropo veljale relativno visoke carinske stopnje z določenimi izjemami. Pri odločitvah evropske komisije gre po njegovem mnenju za hitre ad hoc odločitve, pri katerih niso upoštevali scenarija, ki poteka zdaj. »Evropski koridorji so bili odprti z ambicijo, da se te surovine znajdejo na primarnih trgih za ukrajinsko blago. Ta v normalnih razmerah dve tretjini tovrstnega blaga izvaža v države v razvoju, tretjino pa v konkurenčne in industrijsko agresivne živinorejske evropske države, kot sta Francija in Španija.« Kot pravi, ob uvedbi koridorjev niso predvideli, da bodo ti tako luknjičasti. »Tako se je blago, ki je izjemno cenovno konkurenčno evropskim pridelovalcem, znašlo tam, kjer ga nihče ni pričakoval.« Ko je evropska komisija za pet držav članic dopustila prepoved uvoza, je ušel duh iz steklenice, opozarja Kuhar. »Posledice bodo hude, saj ko politika ni več konsistentna, ko dela impulzivno in dopušča izjeme, se konča zaupanje, s tem pa tudi politična avtoriteta evropske komisije. Gre za nevaren precedens, ki kaže na resnost situacije v tem delu Evrope … Smo v vojni ekonomiji.« Pri tem Kuhar poudarja, da gredo rezultati tovrstnih ukrepov v prid tako Ukrajine kot Rusije. »Cene surovin, kot sta koruza in pšenica, ki jih prodajata Ukrajina in Rusija, se bodo zvišale. Strah pred dumpingom pa se bo lahko spet hitro spremenil v strah pred previsokimi cenami.«
