Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije je bila ena od več kot 132.000 oseb v Sloveniji, ki so bile konec leta 2022 brez osebnega zdravnika. V prepričanju, da bi ji moral zdravnika dodeliti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je sprožila sodni spor. Razpletel se je njej v prid. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je namreč zavrnilo pritožbo ZZZS in odločilo, da mora zavod vsebinsko obravnavati njeno zahtevo za dodelitev osebnega zdravnika, saj gre za upravno zadevo, je sporočila Pravna mreža za varstvo demokracije.
Tožnica se ni obrnila neposredno na sodišče – najprej je ZZZS poslala vlogo, da naj ji dodeli osebnega zdravnika. ZZZS je zahtevo zavrgel marca lani in trdil, da ne gre za upravno zadevo. Pri enakem argumentu je vztrajal tudi v pritožbenem postopku. Šele nato je Anuška Podvršič vložila tožbo na delovno in socialno sodišče. V njej je zavodu očitala kršenje pravice do izbire osebnega zdravnika.
Sodna zaušnica na prvi in drugi stopnji
Zavod se je na sodišču izgovarjal, da ima tožnica možnost proste izbire med obstoječimi zdravstvenimi zavodi in zdravniki, poleg tega se lahko opredeli v ambulantah za neopredeljene. Vztrajal je, da ni pristojen za odločitev o dodelitvi zdravnika zavarovancu in da je za organiziranje javne mreže osebnih zdravnikov odgovorno ministrstvo za zdravje.
Prvostopenjsko sodišče je prikimalo pritožnici. Razsodilo je, da ZZZS ni ravnal po pravilih upravnega postopka, ko ni odločal o njeni vlogi. ZZZS se je na sodbo pritožil na višje delovno in socialno sodišče. Pritožbeni senat, ki mu je predsedovala višja sodnica Liljana Strban, je na seji 3. julija izdal sodbo, s katero je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Prikimal je prvostopenjskemu sodišču, da je odločanje o zahtevi za dodelitev osebnega zdravnika upravna zadeva. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč določa, da ima zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Ker gre za pravico do zdravstvenih storitev, kritih iz obveznega zavarovanja, se pri tovrstnih odločitvah izrecno uporabljajo določbe zakona o upravnem postopku, opozarja sodišče.
»Tožnica mora imeti pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljeno varstvo, v tem primeru sprva v predsodnem in nato v sodnem postopku. V nasprotnem primeru bi ji onemogočili učinkovito pravno varstvo te pravice, ki je kot pravica do zdravstvenega varstva zagotovljena že z ustavo,« še piše v sodbi.
ZZZS vložil zahtevo za varstvo zakonitosti
ZZZS mora torej vlogo Anuške Podvršič zdaj vsebinsko obravnavati in ji povrniti tudi stroške sodnega postopka. Ker je sodba pravnomočna, je zavod ne more ignorirati. Odvetnik tožnice, Matija Urankar iz Odvetniške pisarne Senica, kljub temu ne pričakuje, da bo ZZZS spremenil svoj pristop. »Še naprej se bodo upirali spremembam,« je prepričan.
V ponovnem postopku bo zavod ob upoštevanju sodb prve in druge stopnje odločal v skladu z določili zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o upravnem postopku, je Dnevniku odgovoril ZZZS in dodal, da je na vrhovnem sodišču že vložil predlog za dopustitev revizije. Ne glede na revizijski zahtevek je sodba pravnomočna in jo je mogoče kot pravno prakso ter prepričevalni argument uporabiti v drugih sorodnih sodnih postopkih zoper ZZZS. Tožnica Anuška Podvršič namreč ni edina; na sodišča je bilo vloženih več podobnih tožb zoper ZZZS, pravi odvetnik Urankar.
Kaj pravzaprav pomeni vsebinska obravnava tovrstnih zahtev? »Na ZZZS vztrajamo, da pravica do proste izbire zdravnika ne pomeni pravice, da zavarovani osebi določimo konkretnega zdravnika,« odgovarja ZZZS. »Zavarovanim osebam lahko ponudimo le seznam osebnih zdravnikov, skupaj s podatkom, ali še sprejemajo paciente ali ne, lahko tudi svetujemo izbiro ambulante za neopredeljene. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da ZZZS ne določa in ne zagotavlja mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni. Za to so pristojne občine oziroma Republika Slovenija.«
Izvirni greh vlade Marjana Šarca
Leta 2023, tik pred napovedanimi vložitvami tožb, je ZZZS opozoril, da je od vsega začetka javno in odločno nasprotoval ureditvi odklanjanja pacientov, saj je predvidel, da bo brez osebnega zdravnika postopoma ostalo okoli 300.000 zavarovanih oseb. Leta 2019 je vlada Marjana Šarca v splošnem dogovoru na področju zdravstva upoštevala določila sporazuma med vlado Mira Cerarja in sindikatom Fides iz leta 2017, ki je določil nerealno nizko mejo za odklanjanje zavarovanih oseb. Limit za odklanjanje je postavil pri 1895 glavarinskih količnikih.
Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje in nekoč generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje, si ne zna pojasniti, kako se bo ta sodna odločitev uveljavila v praksi, še posebej ne na način, kot si to zamišlja pritožnica. »Pacientka ima pravico do svobodne izbire zdravnika, vendar ji ga zavod ne more samostojno določiti,« je prepričan. »Takšno ureditev smo imeli pred letom 1991, ko proste izbire zdravnikov nismo poznali. Seveda v današnji ureditvi nihče ni predvidel scenarija, da zdravniki zavračajo bolnike. Izvirni greh je prenizek glavarinski količnik.«
Konec avgusta je bilo 141.434 zavarovanih oseb brez splošnega osebnega zdravnika, od tega 106.864 državljank in državljanov Slovenije.
