Skupina staršev, vključenih v iniciativo, se vselej trudi izboljšati kakovost življenja svojih otrok z avtizmom. Zaradi socialne šibkosti svojih otrok delujejo kot njihovi prevajalci, zagovorniki, hkrati jim pomagajo pri uveljavljanju svojih pravic v družbi. Mati otroka z avtizmom Barbara Vetrih Bolčina, ki je prav tako vključena v civilno iniciativo staršev, je pojasnila, da je življenje z otrokom z avtizmom lahko zelo stresno in naporno: »Celotna družina je pogosto precej izolirana. Družba, v katero zahajamo, je družba ljudi, ki živi z avtizmom in razume posebnosti avtizma.« Predlagala je vzpostavitev dnevnih centrov oziroma sistemov, ki bi nudili pomoč celotni družini z otrokom z avtizmom.

V pogovoru je poudarila, da osebe z avtizmom stalno potrebujejo nekoga, ki bi jih spremljal na vsakem koraku, saj imajo težave s komunikacijo, prav tako pa so njihove prilagoditvene sposobnosti lahko zelo nizke. »Sistemu se težko prilagodijo, zato se mora sistem njim. Če podpore in nerazumevanja ni, se njihova funkcionalnost še zmanjša in lahko se pojavi depresija.«

Društvo ASPI programe ustvarja skupaj z osebami z avtizmom

K izboljšanju situacije mladostnikov in odraslih z avtizmom prispeva tudi Društvo ASPI. Predsednica društva Teja Oblak je pojasnila, da se vključujejo v urejanje zakonodaje s pomočjo oseb z avtizmom samih: »V naše društvo aktivno vključujemo osebe z avtizmom in z njimi ustvarjamo programe, nastopamo za zagotavljanje pravic, izobražujemo, ozaveščamo in se povezujemo z drugimi organizacijami.«

Po besedah predsednice v društvu prisegajo na individualiziran pristop in ustvarjanje varnega prostora za vsakega posameznika z avtizmom: »V našem društvu osebe z avtizmom rastejo ob naši podpori. Tudi v družbi bi morali prepoznavati, da različnost bogati, da lahko sobivamo še bolj kakovostno.« Omenila je, da bi se morala Slovenija zgledovati po Avstraliji, ki ima za ljudi z avtizmom že urejeno tako bivanjsko problematiko, kot tudi podporne sisteme v okviru zaposlovanja. Izpostavila je, da bi bile v Sloveniji potrebne spremembe na večih področjih in da bi se z dostopnejšo osebno asistenco problematika v resnici rešila le delno.

Tako predsednica društva Oblak kot tudi mama otroka z avtizmom Vetrih Bolčina sta v pogovoru izpostavili, da je problem tudi diagnostika, ki bi ga morali v Sloveniji nasloviti čim prej. Za odrasle osebe namreč diagnostika avtizma ni omogočena preko javnega zdravstva.

Rušenje predsodkov o avtizmu tudi s projekcijo filmov

Iz društva so sporočili, da bodo dan zavedanja o avtizmu obeležili tudi s projekcijo treh filmov, v katerih nastopajo mladi in odrasli z avtizmom. Namen filmov je rušenje zakoreninjenih predstav in predsodkov o njih. Projekcije se bodo danes odvile v Kinodvoru v Ljubljani.

V Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar se bodo letos osredotočili na vse kar avtistične osebe prispevajo družbi v primeru, da se jim ta ustrezno prilagodi. V zavodu ljudem z avtizmom nudijo podporo in vključevanje v zaposlitev: »Zagotavljamo jim zaposlitev v umirjenem okolju, v manjših skupinah in z vnaprej določenim urnikom. Naši uporabniki so vključeni v delovne kolektive podjetij ob vodenju in spremljanju s strani naših zaposlenih,« je pojasnil direktor zavoda Slavko Bolčevič.

Širjenja ustreznih praks za izboljševanje poučevalne prakse otrok z avtizmom tako v vrtcih kot tudi v rednih in specializiranih šolah se je lotila tudi Mestna občina Ljubljana, ki je skupaj s Centrom Janeza Levca Ljubljana ustanovila izobraževalni center Pika. Na spletni strani občine so zapisali, da je njihov cilj usposabljanje otroka za samostojno življenje in opremljanje z veščinami in spretnostmi, ki mu bodo zagotovile čimbolj gladek prehod v šolo. Omenili so, da se bo Tromostovje tudi letos v sklopu kampanje Light It Up Blue odelo v modro barvo.