Po 112. členu ustave ministre imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade. Donedavna kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je bila na tem položaju v kvoti največje vladne stranke Gibanje Svoboda, zato ni hotela sama odstopiti, ko ji je premier Robert Golob sporočil, da je ne želi več v svoji ekipi.
Najprej so jo hvalili, nato razrešili
Poslanci Svobode so med razpravo ministrovanje Irene Šinko na veliko hvalili, na koncu pa so vsi razen Urške Klakočar Zupančič mirno glasovali za njeno razrešitev. To je storil celo donedavni vodja kabineta kmetijske ministrice in novopečeni poslanec Svobode Dejan Süč, čeprav je le nekaj dni prej na družbenih omrežjih zapisal, da mu je bilo v čast delati s takšno profesionalko in da so lahko Prekmurci hvaležni, ker jih v Ljubljani zastopa ministrica Irena Šinko. Za njen odhod iz vlade je glasovala tudi nekaj dni kasneje iz Svobode izključena Mojca Šetinc Pašek, četudi je okrcala predsednika vlade, ko je dejala, da je »razlogi za razrešitev ministrice niso posebej prepričali«.
Edina poslanka Svobode, ki si je drznila bojkotirati glasovanje o odslovitvi Irene Šinko iz vlade, je bila Urška Klakočar Zupančič. Zgolj tipko, da je navzoča v dvorani, je pritisnila Tatjana Greif iz koalicijske Levice, glasovala pa ni ne za ne proti. »Kaže, da je uradni razlog razrešitve ministrice bolj kaprica kot utemeljen očitek,« je navrgla Golobu. A še preden so poslanci sploh začeli glasovati, je bilo ime Irene Šinko že izbrisano s portala gov.si, na katerem so navedeni aktualni člani vlade. Bi bilo torej smiselno spremeniti ustavo v delu, ki se nanaša na imenovanje in razrešitev ministrov, ter odločitev o tem, kdo bo v ministrski ekipi, prepustiti kar predsedniku ali predsednici vlade?
Nenavadna in unikatna
ustavna ureditev
»Imenovanje (in razrešitev) ministrov v parlamentu na predlog predsednika vlade je unikatna in za parlamentarne sisteme povsem nenavadna ureditev, ki je druge države ne poznajo,« je poudaril strokovnjak za ustavno pravo dr. Igor Kaučič. Posledično se v stroki že vrsto let zavzemajo za njeno spremembo, po kateri bi ministre na predlog predsednika vlade imenoval predsednik republike. »S tem se položaj predsednika republike ne bi okrepil, saj gre zgolj za njegovo nominalno pristojnost. Bi pa državni zbor izgubil pristojnost, ki ni skladna s parlamentarnim sistemom,« je izpostavil Kaučič.
Nedavna razprava o razrešitvi kmetijske ministrice Irene Šinko je bila tragikomična. Večina koalicijskih poslank in poslancev je namreč opevala njeno delo, na koncu pa so glasovali za razrešitev. »Postopki razreševanja ministrov ob takšni ureditvi ne morejo biti drugačni. Že vnaprej je vsakomur jasno, da bo (po koalicijskem sporazumu celo mora) vladna večina v državnem zboru izglasovala razrešitev ministra. Kljub temu poslanci v tridesetih letih še niso zmogli moči in volje, da bi ta postopek spremenili,« ugotavlja profesor Kaučič.
Brežan je pokazal na
politično muhavost
Vprašali smo ga tudi za mnenje, ali je bolj modro ravnal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je sam odstopil, ko mu je premier Robert Golob sporočil, da si ga ne želi več v svoji ekipi, ali Irena Šinko, ki je ob identičnem sporočilu vztrajala pri spoštovanju ustavne ureditve, da jo mora razrešiti državni zbor, priložnosti, da bi morebiti javno okrcala odločitev premierja Roberta Goloba, pa nato ni izkoristila. »V naravi razmerja med predsednikom vlade in ministrom je njuno medsebojno zaupanje. Če tega zaupanja ni več, ne glede na njegove razloge, je v parlamentarnem sistemu običajna praksa kot tudi pričakovano ravnanje, da minister odstopi. Potrebe po njegovi razrešitvi v takih ureditvah zato praviloma ni,« je odgovoril Igor Kaučič.
Dr. Rajko Pirnat, strokovnjak za upravno pravo, je ocenil, da je po njegovem bolj modro ravnal minister Brežan, ki ga je Golob odslovil skupaj z Ireno Šinko. »Ob odstopu je dostojanstveno povedal, da ne vidi razlogov za svojo razrešitev, in odšel ter s tem pokazal, da gre za politično muhavost,« nam je dejal Pirnat, ki si želi, da bi bili poslanci res predstavniki vsega ljudstva in da ne bi bili vezani na navodila. »Vem pa, da je to nemogoče doseči in je stvar osebne integritete posameznega poslanca. Če misli, da je ministra treba razrešiti, naj pove, zakaj, sicer pa naj ne glasuje za razrešitev,« je svetoval naš sogovornik.
