V Centru Rog v Ljubljani so včeraj razglasili dobitnike prestižnih državnih nagrad za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Pristojni odbor Republike Slovenije bo letos na uradni podelitvi, ki bo 28. novembra v Cankarjevem domu, podelil skupno 15 nagrad: dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhovo nagrado za življenjsko delo in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije je postala Kristina Djinović - Carugo iz Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v francoskem Grenoblu. Nagrajencem je čestital minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je povedal: »Brez vašega dela bi si težko predstavljali nadaljnji uspešni razvoj naše družbe. Upam, da je to spodbuda za vse vas kot tudi za vse tiste, ki še prihajajo za vami in tudi že nakazujejo izjemne znanstvenoraziskovalne in razvojne rezultate.«
Tudi družboslovje šteje
Mednarodno priznana raziskovalka na področju razvojne psihologije Ljubica Marjanovič Umek je bila nagrade zelo vesela, saj pomeni svojevrstno potrditev vsega truda, ki ga je vložila v svoje področje. »Dejansko sem se več kot 40 let ukvarjala s področjem razvoja otroka, zlasti govora in mišljenja. Vesela sem, da je to nekdo prepoznal. Ta nagrada je kot češnja na torti,« je povedala. Vesela je tudi zato, ker je z njeno Zoisovo nagrado za življenjsko delo svojo potrditev dobilo tudi družboslovje, ki ob boku trdih znanosti večkrat ne dobi priznanja, ki si ga zasluži. »Družboslovje je redko nagrajeno področje, v širši javnosti se ga prepoznava na drugačen način. Osebno sem prepričana, da je k nagradi nekaj prispevalo tudi to, da sem bila vsa desetletja družbeno zelo angažirana in da je lahko tudi širši strokovni prostor, ne nazadnje tudi laični prostor prepoznaval, kaj v resnici delamo.«
Kristina Djinović - Carugo si šteje v veliko čast, da so v Sloveniji prepoznali njen prispevek na področju integrativne strukturne biologije. Letošnja ambasadorka znanosti RS je takole strnila svoje občutke: »To priznanje mi pomeni res veliko, ker je priznane moje domovine, ki mi je dala začetno znanje, začetno izobrazbo, začetne možnosti, da sem lahko potem šla tudi v tujino. Nazaj se nisem več vrnila za vedno, ampak brez tega začetka ne bi bilo nič.« Djinović-Carugova je navdušena tudi nad razvojem in vlaganjem v njeno stroko v različnih pomembnih slovenskih ustanovah. Pojasnila je: »To se mi zdi zelo lepo in tudi pomembno, ker te vrste raziskav niso najcenejše. Brez razumevanja bioloških procesov na molekularnem nivoju ni nič.«
Več kot 40 patentov
Redni profesor mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Željko Knez, ki je tudi eden vodilnih strokovnjakov na področju separacijskih procesov in produktne tehnike s pod- in nadkritičnimi tekočinami pri visokih tlakih, si je Zoisovo nagrado za življenjsko delo prislužil za razvoj številnih inovativnih in tehnoloških postopkov, zaščitenih z več kot 40 patenti. »To odličje mi pomeni ogromno in je v resnici priznanje za vseh 45 let dela, tako v industriji kot na univerzi. Moram reči, da sem zelo vesel, da je komisija prepoznala moje delo v preteklem času,« je povedal Knez.
Igor Akrapovič ni pričakoval, da bo dobil letošnjo Puhovo nagrado za življenjsko delo, in je bil sprva kar malo presenečen: »To je priznanje, ki prihaja iz drugih krogov, v katerih jaz nisem toliko poznan, vseeno pa so na koncu prepoznali, da v podjetju veliko naredimo za širšo prepoznavnost naše države. Veliko namreč vlagamo v razvoj, v tehnologijo, tako da sem izjemno počaščen, da sem dobil to nagrado.«
