Velika evropska energetska podjetja, med njimi tudi Petrol, za zeleni prehod ne naredijo praktično ničesar, so prepričani v okoljski nevladni organizaciji Greenpeace. Njihova trditev izvira iz analize lanskoletnih letnih poročil 12 evropskih energetskih skupin. Te skupine sestavlja šest mednarodnih naftnih podjetij (Shell, TotalEnergies, BP, Equinor, Eni in Repsol) in šest skupin (OMV Avstrija, PKN Orien Poljska, MOL Madžarska, Wintershall Dea Nemčija, Petrol Group Slovenija in Ina Hrvaška). V Greenpeaceu so ugotovili, da so te skupine lani z obnovljivimi viri skupaj ustvarile le 0,3 odstotka svoje proizvodnje energije ter samo 7,3 odstotka oziroma 6,57 milijarde evrov svojih naložb usmerile v zeleno energijo, preostalih 92,7 odstotka oziroma 81,52 milijarde evrov pa v »financiranje fosilnih poslov«, so zapisali.
Greenpeace ostro proti Petrolu
»Ni videti, da bi katero izmed teh podjetij, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, temeljito preusmerilo svojo osnovno dejavnost in da bi se trudilo igrati kakršno koli vlogo pri energetskem prehodu. Zavlačujejo in celo preprečujejo prehod na podnebno nevtralno, obnovljivo gospodarstvo, ki bi učinkovito gospodarilo z viri in za katero je znanost dokazala, da je nujno potrebno, če želimo na Zemlji ohraniti temperature, ki so varne in primerne za življenje,« so še navedli v Greenpeaceu in nacionalne vlade pozvali k strogi regulaciji teh podjetij ter k zavezujočemu načrtu za postopno opuščanje nafte in plina po Evropi.
V slovenski izpostavi Greenpeace so kritični predvsem do naše največje naftne skupine. »Skupina Petrol kot 'energetski prehod' pojmuje skoraj vse, kar ni neposredno povezano z nafto, tudi zemeljski plin, elektriko, daljinsko ogrevanje in energetske storitve. Celo utekočinjeni zemeljski plin in dodatki za konvencionalno dizelsko gorivo so vključeni v 'ozelenitev energetske mešanice'. Petrol prav tako trdi, da je 'vztrajno na poti v brezogljično prihodnost', praktični prispevek skupine Petrol k brezogljični prihodnosti in to, kako se ta sklada s prodajo 4,1 milijona ton fosilnih goriv, pa ostaja uganka,« je izpostavila predstavnica Greenpeace Slovenija Sara Kosirnik.
Petrol: vsa naša elektrika je brezogljična
V Petrolu so do poročila precej kritični; prepričani so, da so se na tnalu okoljevarstvenikov znašli neupravičeno, saj sami z nafto le trgujejo, nimajo pa svojih rafinerij. Skupina Petrol je sicer največji slovenski energetski koncern, ki se ukvarja s trgovanjem z nafto in maloprodajo goriv v Sloveniji ter na Hrvaškem. Konec decembra 2022 je skupina imela 594 bencinskih servisov. Predvsem zaradi teh dejstev imajo v Petrolu glede vsebine poročila kar nekaj pomislekov: sami namreč niso vertikalno organizirana družba, kot velja za druga izpostavljena podjetja, torej nimajo lastne rafinerije, so le trgovec z gorivi in derivati. Lani so prodali 4,1 milijona ton goriv in naftnih derivatov, skoraj 19 teravatnih ur zemeljskega plina in 12 teravatnih ur električne energije. Prodaja skupine Petrol je lani zrasla na 9,5 milijarde evrov, predvsem zaradi višjih cen nafte in bencina.
Poudarili so, da so v prvih šestih mesecih letošnjega leta (poročilo je sicer osredotočeno na leto 2022) za energetsko tranzicijo namenili 36,8 odstotka svojih naložb. »Posebno mesto v naši energetski tranziciji ima tudi proizvodnja električne energije, ki je v celoti proizvedena iz obnovljivih virov,« so zapisali. Petrol upravlja z dvema vetrnima elektrarnama (Ljubač in Glunča), 30 manjšimi sončnimi elektrarnami in šestimi malimi hidroelektrarnami. »V razvoju imamo že tretji vetrni park, v zaključni fazi je tudi sončni park treh velikih sončnih elektrarn (Suknovci, Pliskovo in Vrbnik) na območju Knina na Hrvaškem. Obenem smo nedavno zagnali prvi dve sončni elektrarni iz projekta Petrol Green. Do konca tega leta bomo s sončnimi paneli opremili 102 prodajni mesti. Do konca prihodnjega leta pa si želimo, da bi s trajnostnimi viri energije opremili vsa prodajna mesta v Sloveniji, ki so ustrezna za namestitev,« so še navedli in dodali, da je Petrol ena prvih slovenskih borznih družb, ki so pridobile bonitetno oceno ESG (okoljskih, družbenih in upravljalskih standardov).
