Za tiste, ki so v poplavah in neurjih ostali brez strehe nad glavo, so v prvi vrsti odgovorne lokalne skupnosti. Večina jih namestitev najde pri sorodnikih, za tiste, ki te možnosti nimajo, pa pridejo v poštev recimo prazni javni objekti, tudi mobilne hišice urada za zaščito in reševanje. Vlada je že napovedala tudi ukrep nadomestne gradnje.
Vlada za najbolj prizadete v poplavah in neurjih pripravlja paket ukrepov za neposredno pomoč, vključno z nadomestno gradnjo za tiste, ki so izgubili domovanje. Občine bi za ta namen priskrbele zemljišča, jih prostorsko umestile in na račun države komunalno opremile. Država bo nato skupaj s proizvajalci montažnih hiš poskrbela za postavitev objektov in jih dala na razpolago prizadetim družinam. Premier Robert Golob je na začetku tedna ocenil, da gradnja ne bo trajala več let, ampak naj bi ukrepanje merili v mesecih, pomoč države pa bodo omogočili s spremembo zakonodaje. »Ljudem želimo že danes pokazati rešitev,« je dejal v ponedeljek.
Dan pozneje je Golob ponovil namero, a omilil optimistične izjave glede časovnice gradnje, ko je poudaril, da ga bolj kot postavitev skrbi dolgoročnost postopkov pri umeščanju v prostor, ki zdaj trajajo tudi do sedem let. Prepričan je, da se jih da občutno skrajšati. Golob se je tudi na to temo z nekaterimi ministri že srečal s predstavniki vseh treh občinskih združenj. Kočevski župan in predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je za Dnevnik potrdil, da je nadomestna gradnja ena izmed prioritet, po njegovi oceni pa bomo lahko zelo zadovoljni, če bi ob vseh potrebnih postopkih po dveh letih prišli do parcel, na katerih se bodo lahko pridobivala gradbena dovoljenja in kasneje gradili potrebni objekti. »Vse, kar je prej, lahko iz izkušenj rečem, da ni realno.«
Da bi realizirali ta idealni scenarij, bi morali po besedah Vladimirja Prebiliča skrajno pohitriti številne postopke. Sogovornik je pri tem naštel številne ovire: najprej to, da na trenutnih gradbenih parcelah, kjer so posledice poplav in nesreč, vsakršna gradnja absolutno odpade. »To bi bilo popolnoma neodgovorno in neizvedljivo,« je bil jasen Prebilič. Kot drug problem je izpostavil, da danes občine preprosto ne razpolagajo z »zemljišči na zalogo«, na katerih bi lahko začeli te gradnje. Občine namreč ne morejo povečevati svojega fonda gradbenih parcel, če še niso izkoristile možnosti obstoječega. Zato je ta trenutek edini možen način čimprejšnja sprememba občinskega prostorskega načrta (OPN), kar pa je dolgotrajen proces.
»Te spremembe, če imaš veliko sreče, trajajo pet let. Mi moramo torej doseči, da bo pristojno ministrstvo skrajšalo te postopke in da bomo lahko do sprememb OPN prišli v krajšem časovnem oknu. Drugače ne moremo nasloviti vprašanja, kje bodo nadomestna zemljišča,« je pojasnil kočevski župan. A četudi uspe vladi v teoriji skrajšati postopke, trčimo v praksi še ob zmožnosti administracije. Na občinah lahko le določeno število ljudi pripravlja občinske prostorske načrte, pri čemer je treba vzeti v zakup tudi to, da so poplave prizadele 147 občin. Vprašanje je tudi, koliko administrativnih zmogljivosti imajo na drugi strani na ministrstvu za naravne vire in prostor, da bodo lahko lovili korak z občinami.
Družinska montažna hiša na trgu več kot 100.000 evrov
V ozir je treba vzeti tudi finančni okvir nadomestne gradnje, pri čemer bo glede na stroške izrednega pomena črpanje evropskih sredstev. Golob je napovedal sodelovanje s slovenskimi ponudniki montažnih hiš. Ministrstvo za gospodarstvo je na primer že stopilo v stik z mariborskim podjetjem Marles, ki na spletu montažno hišo v izmeri 80 kvadratnih metrov ponuja za 140.000 evrov. Govorimo samo o postavitvi, k čemur je treba med drugim prišteti komunalno opremljanje, ki v povprečju stane okoli 20.000 evrov. »Vsaka cena je odvisna od konfiguracije, materialov in stavbnega pohištva, pri čemer je treba vedeti, da se pri trenutnih cenah na trgu ne ustvarjajo zelo veliki dobički,« je pojasnil direktor Marlesa Tadej Gosak. In dodal: »Če pa bi se nam z odločevalci uspelo dogovoriti za skupen program in bi se določile tipske hiše, bi takšna optimizacija procesa pomenila več enot v istem času in nižjo ceno.«
Gosak je povedal, da so v Marlesu pripravljeni in sposobni prilagoditi proizvodnjo potrebam sodelovanja z vlado. Za oceno, za koliko bi lahko bila enota cenejša, je po njegovih besedah še prezgodaj, so pa ob prilagoditvah sposobni na mesec proizvesti 20 ali več objektov samo za prizadeta območja. »Ocene o rokih in možnostih izvedbe bomo lahko dali, ko bo znano, o kakšnem številu objektov govorimo in kaj naj bi se gradilo. Slovenski proizvajalci montažnih lesenih objektov imamo dovolj zmogljivosti za gradnjo večjega števila montažnih objektov, čeprav smo vsi že sedaj dokaj zasedeni z naročili. Večji problem kot s samo gradnjo hiš vidimo pri gradbenih parcelah, ki jih bo glede na trenutno zakonodajo težko priskrbeti in urediti v kratkem času,« pa je za Dnevnik komentiral Marko Lukić, direktor podjetja Lumar. Ta trenutek je sicer težko oceniti strošek nadomestne gradnje, prav tako je še prezgodaj za oceno števila potrebnih enot. Več območij denimo še vedno ogrožajo plazovi.
Občine obvladujejo začasne nastanitve
Za zdaj se nadomestne namestitve rešujejo še na krizni način. Ljudem se ponuja nastanitev v hotelih, hostlih in javnih objektih, do resničnega reševanja tega vprašanja tako še sploh nismo prišli. Ob evakuaciji v primeru naravnih nesreč je sicer po načrtu za zaščito in reševanje za nastanitev prebivalcev pristojna lokalna skupnost. V primeru letošnjih poplav smo videli številne primere, ko so ljudi, ki so v tem času ostali brez strehe nad glavo, namestili v javnih objektih. Pri evakuaciji v Menini so se znašli, v telovadnici Rečice ob Savinji so nazadnje namestili kar 1600 evakuirancev. »Ljudje so se malce gnetli, a bili so na varnem in toplem, imeli so kaj pojesti in popiti,« je povedala vodja celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje Natalija Plemenitaš Fuchs. V savinjski regiji je bilo veliko evakuiranih tudi v Braslovčah in Šoštanju, kjer so denimo aktivirali objekt Lučka in hotel Topolšica.
Plemenitaš-Fuchsova je razložila, da večina, ki začasno ali trajno ostane brez strehe nad glavo, namestitev najde pri sorodnikih, sicer pa je tudi za tiste, ki so brez doma ostali trajno, odgovorna občina. »Občine po navadi poskrbijo za stanovanja, pri čemer pridejo v poštev socialne namestitve ali občinska stanovanja oziroma se je treba znajti na drug način. Možno je tudi, da se za določen čas pri nas na upravi za zaščito in reševanje vsaj za začasno namestitev dobijo mobilne hišice. Ljudje lahko po potrebi nekaj mesecev preživijo tudi v takšnih opremljenih enotah. Na Rojah v državnem logističnem centru imamo kar nekaj zmogljivosti,« je pojasnila vodja izpostave URSZR Celje. Po uradnih zagotovilih občine trenutno dobro rešujejo problem z namestitvami, iz preteklih primerov naravnih nesreč pa je jasno, da bo morala država tokrat bistveno bolje in hitreje poskrbeti za ljudi po najbolj akutnih intervencijah, ko bodo začeli reševati bivanjsko vprašanje.
Med možnostmi v tem vmesnem času je poleg javnih objektov tudi gradnja modularnih bivanjskih enot, ki so bistveno cenejše kot montažna gradnja, a nudijo kakovostnejše bivanje kot denimo kontejnerske enote. Seveda je tudi v takšnem primeru potrebno komunalno opremljeno zemljišče. Prav tako lahko občine prizadetim, če so na voljo, v odkup ponudijo gradbene parcele. Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je glede morebitne prodaje parcel poudaril, da se zastavlja vprašanje cene in postopkov, saj so občine zavezane javnim dražbam in naročilom. »Po hitrem postopku potrebujemo integralen sistemski zakon, ki bo naslovil vsa ta vprašanja. Premierju sem zaradi tega že v torek povedal, da potrebujemo ekipo, ki bo ta zakon pripravila, pri čemer bi si zelo želeli, da bi bile tudi lokalne skupnosti del ekipe, saj lahko s svojim znanjem na izvedbeni ravni pomagamo in pravočasno opozarjamo na pasti in stranpoti implementacije rešitev,« je poudaril.
