Potem ko je neznanec konec oktobra fizično in verbalno napadel direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, je predsednik vlade Robert Golob napovedal vzpostavitev posebne akcijske skupine za preprečevanje sovražnega govora. Zavezo je ponovil tudi po kasnejšem napadu na poslanca SDS Branka Grimsa. Vlada bo po njegovih besedah naslednjega pol leta osredotočena na to nalogo; v ta namen bo imenovala tudi nacionalnega koordinatorja. Premier je poudaril, da je treba sovražni govor pregnati iz komunikacijskih kanalov in s platform. Problematično se mu zdi, da pri širjenju tovrstnega govora sodelujejo številni poklicni politiki.
Nad problem
z medresorskim pristopom
V posebni skupini bodo različna ministrstva; predstavniki ministrstev v tej fazi še niso bili določeni. Ena od nalog bo prenesti dobre prakse iz tujine v domače okolje. V medresorski delovni skupini bodo sodelovale različne institucije in nevladne organizacije, ki delujejo na področju preprečevanja sovražnega govora, na primer varuh človekovih pravic in Mirovni inštitut. Vključena ministrstva bodo ob tem prevzela naloge in aktivnosti s svojega področja dela. »Delovna skupina se bo še posebej osredotočila na boj proti sovražnemu govoru na spletu, pri čemer bo nosilka aktivnosti služba vlade za digitalno preobrazbo,« so sporočili iz premierjevega kabineta.
Služba vlade za digitalno preobrazbo sicer že zdaj z različnimi delavnicami in projekti sodelujoče ozavešča o problematiki. »Osrednje naloge medresorske delovne skupine bodo opozarjanje na sovražni govor na spletu in oblikovanje jasnih smernic ukrepanja ter razmejitev med svobodo govora in sovražnim govorom,« so zapisali v odgovoru na naša vprašanja. Posebna vladna skupina naj bi se po premierjevih besedah lotila tudi medijske krajine, kjer je zakonodaja jasna, a številni (strankarski) portali kljub temu tako rekoč brez omejitev širijo sovražni govor, manipulacije in laži o političnih nasprotnikih.
Politika naj počisti
pred svojim pragom
Kot rečeno, del problema je tudi ostra retorika politikov, ki s svojih platform nagovarjajo javnost in narekujejo raven komunikacije. O tej problematiki sta nedavno spregovorila tudi predsedniška kandidata. Po mnenju Nataše Pirc Musar se mora odgovornosti za razmah sovražnega govora zavedati vsak politik, največjo odgovornost zanj v Sloveniji pa po njenem nosi desna politika. »Ta je v svojem govoru brutalna, cinična in zajedljiva. Vse je slabo, vse je grozno, vsak, ki ne razmišlja tako kot oni, je slab. Na levi je tega mnogo manj.«
Da se je v slovenski družbi zalomilo in da bo za izstop iz začaranega kroga treba veliko narediti, je poudaril tudi Anže Logar. »Najti je treba način, da bomo kljub diametralno nasprotnim stališčem ta stališča lahko izrekli in poslušali.« Za razliko od Musarjeve je ocenil, da imenovanje nacionalnega koordinatorja za preprečevanje sovražnega govora ni prava rešitev. »Če se bo ta ideja razvila v smeri nekega splošnega cenzorja, ki bo posamezne besede označeval za sovražni govor, bo po mojem mnenju zgrešila svoj namen.« Logar tudi meni, da je prav predsednik države tisti, ki naj sproži to družbeno razpravo.
O umirjanju retorike v času svoje kampanje Logar sicer ni spregovoril prvič. »Ostre besede ob vsaki dilemi, ki se odpira, kar kličejo po tem, da umirimo to retoriko, si podamo roke, se pogovorimo in povežemo tisto, kar je najboljše v nas,« je oktobra v oddaji 24ur zvečer komentiral Golobovo izjavo, da bo Gibanje Svoboda naredilo vse, da ne zmaga kandidat SDS. Pirc-Musarjeva je Logarju takrat oponesla, da bo zelo vesela, če bo znal pomiriti »cinično in sovražno retoriko« svojega strankarskega kolega, predsednika SDS Janeza Janše.
