Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes drugič v pol leta znova obravnaval novelo zakona o kmetijstvu, ki bo vzpostavila pravno podlago za spremljanje cen hrane. Ker je bil zakon pripravljen v veliki naglici, so obrazložitve predlaganih rešitev pomanjkljive, določbe in definicije nekaterih pojmov pa nejasne.
V največji poslanski skupini Gibanje Svoboda so se pohvalili, da se vlada z novelo zakona o kmetijstvu ponovno hitro in učinkovito odziva na neravnovesja v prehranski verigi. Toda zaradi naglice, s kakršno so se lotili projekta, so se v predlog zakonskih sprememb prikradle številne pomanjkljivosti. Nanje je opozorila tudi državnozborska zakonodajno-pravna služba.
Pomanjkljiva obrazložitev
Kmetje, živilska industrija, posredniki pri prodaji hrane in trgovci bodo morali v poseben informacijski sistem mesečno sporočati podatke o cenah, količini in poreklu določenih kmetijskih proizvodov in živilskih izdelkov. Analiza teh podatkov naj bi dala odgovor na vprašanje, kdo od naštetih členov prehranske verige je največji zaslužkar. Toda pravniki državnega zbora so v svojem pisnem mnenju izpostavili, da presojo predlaganih rešitev otežuje njihova pomanjkljiva obrazložitev. Opozarjajo tudi na nejasne zakonske določbe in definicije, denimo o tem, kaj je najbolj perspektivni sektor in kaj sektor v težavah. To pa je v tem zakonu ključno, saj bo na tak položaj vezana podpora države. Ker zakon vsebuje tudi kazenske določbe, nejasna ureditev ni sporna le z vidika pravne države, ampak tudi z vidika zakonitosti v kazenskem pravu, še meni državnozborska zakonodajno-pravna služba.
Čeprav je predsednik vlade Robert Golob ponosen na domnevno izjemne rezultate vladnega popisovanja maloprodajnih cen košarice osnovnih živil na trgovskih policah, se je s spremljanjem cen v celotni agroživilski verigi vlada čez noč lotila novega eksperimenta. Gospodarsko ministrstvo je 31. maja v Uradnem listu objavilo odredbo o obveznem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov, ki je začela veljati 1. julija. Nekaj manj kot 180 zavezancev naj bi prve podatke za julij v poseben informacijski sistem začelo sporočati 1. avgusta. Toda ta trenutek ni jasno niti to, za katere kmetijske in živilske proizvode bo poročanje sploh obvezno.
Kaj bo s sadjem in zelenjavo?
V veljavni odredbi, ki jo je podpisal gospodarski minister Matjaž Han, piše, da bosta predmet spremljanja poleg mesa, mleka in mlečnih izdelkov, žit in žitnih pridelkov tudi sadje (jabolka, banane in limone) in zelenjava (listnata solata, krompir, čebula in korenje). Toda v predlagani odredbi kmetijske ministrice Irene Šinko, ki je priložena predlogu novele zakona o kmetijstvu, zbiranje podatkov za sadje in zelenjavo ni predvideno, čeprav bi bilo mogoče prav pri sadju in zelenjavi najlažje ugotoviti, kdo je največji zaslužkar in od kod vse živila pridejo k nam.
Hanova odredba o obveznem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov velja šest mesecev. V večjem delu je podobna predlaganim spremembam zakona o kmetijstvu, ki naj bi začele veljati dan po objavi zakona v Uradnem listu. Ker naj bi ga državni zbor potrdil jutri, bo torej začel veljati že čez nekaj dni. Toda ta zakon predvideva novo odredbo, s katero naj bi kmetijska ministrica Irena Šinko predpisala vrsto kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov, za katere bodo zbirali podatke. Zato se postavlja tudi vprašanje, kateri predpis bo sploh podlaga za pošiljanje podatkov. Sklepati je, da bo odredba ministrice »povozila« Hanovo odredbo, še preden bodo zavezanci prvič poslali zahtevane podatke. Če to drži, je bila naglica s sprejemanjem prve odredbe in z njeno objavo v Uradnem listu nepotrebna.
