Obsežnejša novela, ki so jo pripravili na pravosodnem ministrstvu, predlaga več novosti, ki naslavljajo slovenski zaporski sistem, ki je trenutno na 137-odstotkih svojih zmogljivosti. Daleč najbolj (pre)zaseden je ljubljanski zapor, v katerem je zaprtih 263 pripornikov in zapornikov, kar pomeni, da je njegova zasedenost glede na predvidene kapacitete kar 195-odsotna.
Obsojenci prej na prostost
Med predlaganimi novostmi je tudi spremenjena časovnica za predčasni odpust, do katerega bodo obsojenci lahko upravičeni nekoliko prej. Po veljavni zakonodaji lahko direktor posameznega zapora obsojenca, ki je že prestal dve tretjini kazni, hkrati pa se tudi vzorno obnaša in sodeluje v različnih zaporskih programih, odpusti že (največ) tri mesece pred iztekom kazni, po novem pa bi se direktor zapora pod predčasni odpust lahko podpisal že šest mesecev pred iztekom kazni obsojenca.
Po predlagani noveli bi šli nekoliko bolj na roko tudi bolnim obsojencem. Že danes lahko direktor zapora v primerih, ko obsojencem zaradi hude bolezni, poškodobe ali potrebnega zdravljenja ne more zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe, začasno prekine prestajanje kazni, po novem pa bi lahko prestajanje kazni prekinili tudi, če v zaporu ne morejo zagotoviti potrebne nege obsojenca. Do prekinitve prestajanja kazni bi bilo po novem upravičenih več obsojencev, vendar pa prekinitev v vsakem primeru pride v poštev samo pri tistih obsojencih, pri katerih ni nobenega varnostnega zadržka.
Policisti bi tri leta asistirali paznikom
Na pravosodnem ministrstvu z novelo med drugim snujejo tudi poseben program, ki bo nudil strokovno podporo obsojencem, ki se odvajajo (ali vzdržujejo abstinenco) od prepovedanih drog, ustanovitev penološke akademije za izobraževanje pravosodnih policistov, nove pravosodne policiste pa želijo pridobiti tudi s posebno denarno nagrado, ki bi jo pravosodni policisti prejemali prvih pet let od zaposlitve, ko je njihova plača najnižja in še ne prejemajo dodatka za stalnost. Do denarne nagrade bi bili upravičeni pod pogojem, da bodo v delovnem razmerju ostali še dodatnih pet let.
Vsaj tri leta pa bi pravosodni policisti lahko računali na pomoč »običajnih« policistov, torej policistov, ki službujejo v okviru ministrstva za notranje zadeve. Zaradi kroničnih težav s privedbami pripornikov (pa tudi zapornikov) na sodišča, zaradi katerih morajo sodniki pogosto preklicevati naroke v nujnih kazenskih zadevah, predlog novele predvideva zakonsko podlago, po kateri bodo v izjemnih primerih pravosodnim policistom morala pomagati policija. Ta ukrep naj bi trajal le do izboljšanja kadrovske situacije v slovenskih zaporih, nikakor pa ne več kot tri leta.
Kot smo že poročali, že zdaj – s precej improvizacije oziroma pravne akrobacije – nekateri sodniki odrejajo, da naj pravosodnim policistom pomagajo še policisti, vendar pa v praksi prihaja do zapletov, tudi sicer pa vodstvo policije tovrstni asistenci nasprotuje.
Kakšna različica in kdaj na vlado?
Kot je razvidno iz predloga novele, ki so ga danes objavili med predlogi novih prepisov, gre za predlog, ki je nastajal že pred prejšnjo ministrico Dominiko Švarc Pipan. V predlogu, ki bo romal na vlado, pa bi se po neuradnih informacijah utegnele znajti še nekatere druge rešitve. Ker v zadnjih tednih in mesecih prezasedenost slovenskih zaporov postaja še posebej nevzdržna, naj bi končni predlog vseboval tudi nekatere ukrepe, podobne tistim, ki so jih v zaporih uvedli že v času epidemije covid-19. Tako naj bi zakon dopuščal možnost, da v izjemnih razmerah varnostno neproblematičnim obsojencem začasno prekinejo prestajanje kazni ali pa z odlogom zamaknejo začetek prestajanja kazni zapora ali nadomestnega zapora.
Čeprav naj bi po prvotnem planu predlog novele na vladi obravnavali že ta teden, pa se po neuradnih informacijah z uvrstitvijo predloga novele na dnevni red že zapleta; prav tako pa naj bi nekatera ministrstva imela pomisleke do posameznih rešitev v predlagani noveli.
