»Bolnik je hotel oditi iz intenzivne nege. Ob poskusu prepričevanja, naj se vrne, me je z brco v nogo zadel v prst in mi ga zlomil.« To je bilo eno izmed anonimnih pričevanj zdravnikov, ki jih je zbrala in objavila Zdravstvena zbornica Slovenije. Z njimi je želela opozoriti na problematiko nasilja za vrati bolnišnic in ambulant.
»Našo skupino smo vzpostavili pred petimi leti, po dveh nasilnih smrtih v zdravstvu,« je spomnila Nena Kopčavar Guček, družinska zdravnica in vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja. V mislih je imela smrt 33-letne zobozdravnice Zdravstvenega doma Ljubljana, ki jo je leta 2007 v neprištevnem stanju umoril tedaj 29-letni psihiatrični bolnik. Druga tragedija se je zgodila devet let kasneje v izolski bolnišnici, tam je 70-letni bolnik ustrelil svojega 36-letnega zdravnika in še 43-letnega policista.
Petina zdravnikov doživela
fizično nasilje
Zdravniška zbornica Slovenije ponuja podporo zdravnikom, ki so žrtve nasilja. Med drugim je pripravila poseben obrazec, s katerim je mogoče prijaviti primere nasilja pacientov. Doslej je prejela 62 prijav, zgolj letos 18. »To je le vrh ledene gore, številni zdravniki nočejo ali si ne upajo prijaviti nasilja,« je prepričana družinska zdravnica. V anonimni anketi, ki jo je izpolnilo 1781 članov, je dobra četrtina odgovorila, da je že izkusila grožnje bolnikov, petina jih je bila žrtev ali priča fizičnega nasilja, javnega žaljenja zaradi izraženih stališč o priporočljivosti cepljenja pa je bila deležna tretjina vprašanih.
»Naš skupni cilj je preprečiti nasilne dogodke,« pravi vodja skupine. »Želimo prijazno oskrbo pacientov, za kar potrebujemo mirno okolje.« Vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja ugotavlja, da je razmere nekoliko izboljšal zakon o pacientovih pravicah, ki paciente zavezuje k dostojnemu in spoštljivemu ravnanju. A treba je storiti še pravni korak naprej in zdravnikom dodeliti status uradne osebe, je prepričana. Takšen status imajo v Sloveniji policisti, sodniki in politiki.
Samokritični zdravniki
nagnjeni k samoobtoževanju
Kako bi sprememba statusa spremenila razmere? »Če bi bili zdravniki uradne osebe, bi se moral vsak primer nasilja obravnavati po uradni dolžnosti in ne na predlog oškodovanca,« je odgovorila Vesna Habe Pranjič iz pravne službe ZZS. »Ne vem, koliko smrti zdravnic in zdravnikov bo potrebno, da se to uredi. Dve očitno nista dovolj. Vendar nismo še obupali. Zdravniki so uradne osebe na Hrvaškem in Češkem. Naše ministrstvo za zdravje predlog podpira.
V napeti konfliktni situaciji je pomemben pravilen odziv zdravstvenega osebja. »Včasih je dovolj, da se odpre okno in zagotovi pritok svežega zraka ali da sestra v čakalnico prinese kozarec vode,« pravi psihiater Rok Tavčar. »Pomemben je tudi ton pogovora, uporaba humorja je najboljša, cinizma še najmanj. Ta se utegne slabo končati, ker ga lahko ljudje narobe razumejo.« V trenutku, ko konflikt eskalira v nasilje, je pogovarjanja konec, je dodala Nena Kopčavar Guček. »Z nasilnežem se ne pogovarjamo. Za nastanek dogodka je vedno odgovoren on.« Po njenem prepričanju je pomembno, da zdravniki pravilno prepoznajo nasilje. In kdo je odgovoren zanj. »Zdravniki smo nagnjeni k samokritičnosti in samoobtoževanju,« pravi. »Sram nas je, če nam ni uspelo razrešiti konfliktne situacije. To bi radi spremenili.«
(Spolno) nasilje zdravnikov
je »izjema« in »napaka«
Zbornica je pred mednarodnim dnevom nenasilja, 2. oktobrom, izpostavila le problematiko nasilnih pacientov. Nasilja zdravstvenega osebja pa ne. V tem kontekstu kaže spomniti na pravnomočno obsojenega družinskega zdravnika Davorina Kolarića, ki je v ordinaciji lenarškega zdravstvenega doma zlorabil avtoriteto in zaupanje mladoletne pacientke za zadovoljevanje svojih spolnih potreb. Na mariborskem sodišču pa še vedno ni pravnomočno sklenjen postopek, v katerem okrožno državno tožilstvo očita zobozdravniku mariborskega zdravstvenega doma, da je v ordinaciji posilil pacientko. Ali delovna skupina zbornice obravnava tudi te oblike nasilja in jih poskuša preprečiti?
»Zadeve niso črno-bele,« je odgovorila Nena Kopčavar Guček. »Zagotovo ima zdravstvo pomanjkljivosti, zagotovo se dogajajo napake, zagotovo so izjeme tudi med nami in o njih ne sodim.« Če je bil zdravnik obsojen zaradi spolnega nasilja, sta bila na drugi strani dva zdravnika umorjena, je tehtala zdravnica. »Od leta 2017 smo imeli 62 prijav nasilja. Pravega ravnovesja med dostopnimi podatki ni,« je odgovorila na novinarsko vprašanje.
