Tudi opozicija bo tokrat – z manjšimi popravki – podprla dva nova energetska zakona, s katerima bo vlada blažila energetsko draginjo in ukrepala ob morebitni krizi. Politiki vseh barv, ekonomski in energetski strokovnjaki so se namreč strinjali, da moramo biti v blaženju energetske krize enotni, je po srečanju povedal predsednik vlade Robert Golob. Napovedal je dva nova energetska zakona: zakon o oskrbi s plinom in interventni zakon za obvladovanje kriznih razmer pri oskrbi z energijo. Zakona bosta dala vladi široka pooblastila za posege v energetski trg.
Če nastopi kriza ...
Ministrstvo za infrastrukturo je v medresorsko usklajevanje že poslalo osnutek zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki med drugim predvideva zmanjšanje porabe plina in elektrike ter državno jamstvo za Geoplin za nakup plina zunaj EU, denimo v Alžiriji ali prek terminala v pri Benetkah.
Če bodo torej nastopile ali grozile motnje pri oskrbi z elektriko in plinom, bo vlada razglasila določeno stopnjo tveganja. Nižja stopnja tveganja bo dala signal energetskim družbam in odjemalcem, naj se pripravijo. Višja stopnja pa bo pomenila, da je kriza na trgu z elektriko že nastopila in da so razglašene izredne razmere pri oskrbi s plinom, zato je treba izkoristiti vse državne vire za proizvodnjo elektrike in toplote.
Kot smo v Dnevniku že pisali, se bo Slovenija v primeru pomanjkanja plina ali če elektrike za svoje potrebe ne bi mogla uvoziti, ker trgi ne bi delovali, zanesla na svoje stare termoelektrarne. To so speče plinske turbine odprtega cikla, kot so denimo termoelektrarna Brestanica ter plinska bloka v TEŠ in termoelektrarni Trbovlje. Te imajo možnost zagona brez zunanjega vira napetosti. Kot energent lahko poleg plina uporabljajo ekstra lahko kurilno olje (tako imenovani KOEL); v primeru prekinitve dobave plina bi uporabljale tega. Značilnost omenjenih elektrarn je, da imajo ob pošastno visokih stroških, ki lahko presežejo 500 evrov za megavatno uro, nizke izkoristke. Povedano drugače: so potratne in nerentabilne. Toda, za primerjavo, v minulem tednu so cene električne energije na borzah prebile mejo 950 evrov na megavatno uro. Tudi zato so sodelujoči na posvetu ocenili, da trg ne deluje več. Vsem slovenskim elektrarnam se ob višji razglašeni stopnji tveganja obetajo tudi okoljski odpustki: zaradi morebitne zamenjave goriva ne bodo podvržene določilom iz svojega okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij. Elektrarne bodo torej v času krize lahko okolje onesnaževale bistveno bolj kot sicer, in to toliko časa, dokler ne bo zaznana in napovedana alarmantna vrednost žveplovega dioksida ali dušikovega dioksida v zraku.
Vlada bo po predlogu zakona pri proizvajalcih v državni lasti lahko regulirala cene elektrike in toplote. Državne družbe, ki bi investirale v obnovljive vire energije z instalirano močjo najmanj 250 megavatov, bi morale polovico proizvedene elektrike razdeliti gospodinjstvom.
Zapovedani prihranki
Cena plina je trenutno okoli 300 evrov za megavatno uro, kar je 50 odstotkov več kot pred mesecem dni. Cena raste zaradi negotovih dobav po plinovodu Severni tok 1. Zato osnutek omenjenega zakona predvideva do 300 milijonov evrov državnih jamstev za nakup plina v državah zunaj EU, denimo v Alžiriji. Če bo razglašena nižja stopnja tveganja, osnutek zakona predvideva okrepitev rezerv nadomestnega goriva za plinske elektrarne (denimo KOEL). Ob višji stopnji tveganja bi to gorivo začeli tudi uporabljati.
Vlada bi lahko uvedla tudi zmanjšanje porabe elektrike in plina pri končnih odjemalcih od 1. oktobra letos do 31. marca prihodnje leto za vsaj 15 odstotkov v primerjavi s povprečno porabo v tem obdobju v zadnjih petih letih. Po vzoru nekaterih evropskih držav bi lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja ali hlajenja v javnih stavbah ter omejila osvetljevanje stavb ali javnih površin. V Nemčiji so denimo po vladnem dekretu v nakupovalnih središčih ustavili dvigala in tekoče stopnice, zapovedali ugašanje reklamnih panojev ponoči in omejili hlajenje prostorov na najmanj 27 stopinj Celzija.
Odjemalci zemeljskega plina v Sloveniji bodo prvič lahko izbirali, ali se bodo oziroma ne bodo priklopili na javni sistem za distribucijo plina, in to ne glede na določbe o obvezni priključitvi na omrežje v nekaterih občinah. »Gre za nov okvir, s katerim vlada dobi podlago, da lahko v prihodnjih tednih in mesecih aktivno poseže na trg z energenti. Tako bomo lahko stabilizirali ne samo sedanjo situacijo, ampak predvsem oskrbo prihodnje leto,« je rekel Golob. Kdo bo pokril stroške za te ukrepe, ni razkril, a po naših informacijah razen državnega proračuna drugih možnosti tako rekoč ni.
