Državni zbor je decembra 2020 sprejel odločitev, da se občinam z evidentiranimi romskimi naselji iz državnega proračuna zagotavljajo dodatna sredstva; opredeljena so kot sredstva za uresničevanje pravic pripadnikov romske skupnosti. Znašala naj bi 3,5 odstotka primerne porabe občine, denar pa naj bi občine namenjale uresničevanju pravic pripadnikov romske skupnosti in zagotavljanju njihove integracije. Lani so občine skupno prejele 6,2 milijona evrov, letos pa ta znesek znaša 8,6 milijona evrov, pri čemer gre skoraj tretjina sredstev pomurskim občinam.

Občine, ki prejemajo ta sredstva, so Beltinci, Brežice, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Ribnica, Rogašovci, Semič, Šalovci, Šentjernej, Škocjan, Tišina, Trebnje in Turnišče. Glavna težava, na katero je opozorilo več sogovornikov, ki zastopajo romsko skupnost, je, da sredstva niso namenska. To pomeni, da občinam ni treba poročati o njihovi porabi.

Občine z izgovori

Na težavo so opozorili tudi na vladnem uradu za narodnosti. »Občine sicer na letni ravni poročajo uradu za narodnosti o napredku, vendar to ne vključuje podrobnosti o porabi dodeljenih sredstev. Posledično nimamo podatkov o tem, za katere projekte so občine sredstva porabile,« je pojasnil Stanko Baluh iz urada za narodnosti.

Baluh pravi, da se je, odkar občine prejemajo sredstva v skladu z omenjenim členom, pojavilo kar nekaj primerov dobrih praks, ko občine večino razpoložljivih sredstev vložijo v razvoj romske skupnosti. »Žal pa obstajajo tudi občine, ki teh sredstev ne vlagajo v razvoj romske skupnosti,« je dodal.

Pred meseci so se v javnosti že pojavili predlogi, da bi bila ta sredstva opredeljena kot namenska in bi morale občine zanje oddajati poročila o porabi, a so občine predlog zavrnile z izgovorom, da ta »sredstva ne morejo biti nikoli v celoti namenjena le romski skupnosti«. Kljub temu na uradu za narodnosti podpirajo spremembo člena zakona o financiranju občin tako, da bi ta sredstva postala namenska in bi morale občine poročati o njihovi porabi.

Širili bodo naselje Pušča

Občina Murska Sobota je za reševanje romske problematike od leta 2021 do letos prejela 1.887.027 evrov. Do letos so za Rome in romsko skupnost v občini namenili 1.360 048 evrov. Lani so del sredstev namenili za izvedbo parcelacije v romskem naselju Pušča in ureditev večnamenskih prostorov, za kar so skupno odšteli slabih 20.000 evrov. Največji del sredstev so namenili urejanju cest v naselju Pušča, za kar so skupaj s stroški nadgradnje vodovodnega sistema odšteli dobrih 858.000 evrov. Sredstva so porabili tudi za občinsko denarno socialno pomoč in prispevek k javnim delom.

Dobrih 130.000 evrov so namenili krepitvi izobraževanja romskih otrok, med drugim za financiranje vrtca v naselju, izobraževalne projekte z romskimi otroki in vzpostavitev Hiše sobivanja in znanja, ki bo delovala kot turistični produkt, ki temelji na romski tradiciji. V prihodnjih letih načrtujejo tudi širitev naselja vključno s komunalno opremo, kar bi naselje povečalo za približno 28 stanovanjskih objektov.

V ospredju izboljšanje infrastrukture

Sredstva v zadnjih letih prejema tudi občina Grosuplje, kjer so letos prejeli dobrega pol milijona evrov. Kot so pojasnili, so ta denar porabili za gradnjo dela kolesarske steze med romskima naseljema Oaza in Pri Nikotu ter mestom Grosuplje, gradnjo asfaltne ceste v naselju Oaza in izboljšanje infrastrukturnih razmer v romskem naselju Smrekec, kjer so postavili 14 kemičnih stranišč. Denar so namenili tudi za priklop romskega naselja Oaza na kanalizacijsko omrežje, ki je še v delu, ter postavitev večnamenskega mobilnega objekta. Letos načrtujejo porabo 34.000 evrov za plače javnih delavcev in 75.500 evrov za ureditev romskih naselij.

V Kočevju so letos prejeli 443.186 evrov, od česar so za postavke romska problematika, romski koordinatorji in izredni videonadzor porabili okoli 175.000 evrov. »V to še niso všteta vsa javna dela, financiranje delavcev v centrih za socialno delo ter pomoč in financiranje vrtcev,« je dejal podžupan, ki začasno opravlja funkcijo župana Kočevja, Gregor Košir. Sredstva so usmerili tudi v izobraževalne programe in izboljšanje bivanjskih razmer. Poleg tega so ustanovili komisijo za spremljanje položaja romske skupnosti in imenovali romskega svetnika.

Med prejemnicami je tudi občina Brežice, kjer so pojasnili, da porabe teh sredstev posebej ne vodijo, saj so del integralnega proračuna. Na podlagi podatkov urada za narodnosti je občina letos prejela 655.000 evrov. »Sredstva namenjamo tudi za izvedbo prostorskih aktov. Od zasebnih lastnikov odkupujemo zemljišča, da bodo lahko Romi, ki so na teh zemljiščih nelegalno, objekte legalizirali,« je pojasnila Lavra Kreačič iz brežiške občine. Sredstva namenjajo tudi za izobraževalne namene, zagotavljanje varovanja, preventivne delavnice in druge projekte. Točne porabe sredstev na občini niso navedli. O prejemu in porabi sredstev smo vprašali tudi občino Ribnica, ki je letos prejela 260.000 evrov, a odgovorov nismo prejeli.

Zdajšnja ureditev občinam ustreza

Poskusom prestrukturiranja dodatnih sredstev za Rome v namenska občine večinsko niso naklonjene, kar pojasnjujejo z več razlogi. Na občini Murska Sobota so pojasnili, da imajo občine z romskim prebivalstvom zaradi različnih ukrepov višje odhodke, zato je stroške težko ocenjevati in natančno izraziti. Ocenjujejo, da bi bilo najbolje, da ureditev ostane nespremenjena.

Podobno stališče so zavzeli tudi na občini Grosuplje, kjer se s prevedbo sredstev v namenska ne strinjajo. »Pri porabi je težko razmejiti sredstva za izboljšanje kvalitete življenja vseh občanov, ne le izrecno Romov,« so zapisali. Začasni župan občine Kočevje Gregor Košir pa v dodatnem urejanju sredstev za romske skupnosti ne vidi posebnih težav. Poudaril je le, da bi to moralo potekati na podlagi zakonskih meril in ustreznih podlag.