»Kaj o naravi pravi trenutni osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta? Narava je v tem načrtu omenjena samo v enem odstavku, ki nosi zgovorno ime 'Okoljske in druge omejitve'. Pripravljalci načrta naravo očitno vidijo le kot nadlogo oziroma oviro na poti pri doseganju ciljev obnovljivih virov energije in izkoriščanja naravnih virov,« je zbrane pred poslopjem vlade nagovorila Brina Sotenšek iz Lutre, Inštituta za ohranjanje naravne dediščine. Medtem ko je ministrski zbor danes za zaprtimi vrati potrjeval drugi predlog posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), so namreč predstavniki okoljskih organizacij in drugi podporniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost zavzeli ulico. Pred vladno stavbo so organizirali podnebno ljudsko skupščino, na kateri so razpravljali o pomanjkljivostih dokumenta, ki je ključen za spopadanje s podnebno krizo.
Podnebna strategija brez narave
»Narava je osnova našega življenja. Je pa tudi eden ključnih akterjev, ki nam lahko pomagajo pri blaženju podnebnih sprememb ter obnovi narave, ekosistemov in biodiverzitete,« je nadaljevala Brina Sotenšek. »Naravo kot pomemben dejavnik pri prilagajanju podnebnim spremembam v več smernicah izpostavlja tudi EU, prav tako svetovni strateški načrt za biotsko raznovrstnost. V teh smernicah je poudarjen predvsem pomen izboljšanja ekosistemov, ki so ključni za blaženje podnebnih sprememb – to so gozdovi, mokrišča, travišča in pa vodna in priobalna zemljišča, tako sladke vode kot morja. Nenazadnje je pomen narave izpostavljen tudi v enem izmed slovenskih strateških dokumentov, v resoluciji o dolgoročni podnebni strategiji 2050.« A kot ugotavljajo naravovarstveniki, predlog posodobitve NEPN v trenutni obliki v naravi kljub temu ne prepoznava našega zaveznika – na primer pri blaženju poplav in suš – in ni usklajen s smernicami EU.
Prenizki cilji zmanjšanja emisij
Udeleženci podnebne skupščine so bili do predloga NEPN kritični tudi zaradi prenizkih podnebnih ciljev. »Osnutek drugega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je – milo rečeno – izredno neambiciozen. Kot primer zelo nizke prizadevnosti lahko navedemo predvideno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 2005 za zgolj 37 do 40 odstotkov, kar ni v skladu z izsledki relevantnih znanstvenih raziskav. Za omejitev dviga globalne povprečne temperature na največ stopinjo in pol glede na predindustrijsko dobo bi morala Slovenija, upoštevajoč načela globalne pravičnosti delitve bremen oziroma svoje zgodovinske odgovornosti, pri izpustih v ozračje do leta 2030 znižati emisije za vsaj 65 odstotkov glede na leto 2005 in podnebno nevtralnost doseči najkasneje do leta 2040,« je bil jasen meteorolog Primož Ribarič. Medtem ko je naša država neuspešna že pri izvajanju trenutnih, manj ambicioznih ciljev, so opozorila znanosti vse bolj črnogleda, priporočeni cilji zmanjšanja emisij pa vse višji, je bilo slišati na skupščini. »Novi izračuni podnebnih modelov nakazujejo, da imamo za omejitev dviga globalne povprečne temperature na stopinjo in pol glede na predindustrijsko dobo na voljo še manj časa, kot se je doslej domnevalo. Zadnja poročila mednarodnega odbora za podnebne spremembe razkrivajo, da lahko že dvig globalne temperature za eno do dve stopinji privede do tako imenovanih točk preloma. Posledica tega je lahko globalna kaskada prelomnih točk, ki vodijo v novo, nepovratno stanje na Zemlji, ki ne bo primerno za bivanje,« je povedal Ribarič.
Gaja Brecelj iz Umanotere je ob tem dodala, da ciljev, ki jih je vlada navedla v osnutku prenove NEPN, niti ne razume kot premalo ambicioznih, pač pa preprosto kot nezadostne. »Ves čas govorimo o tem, da morajo biti cilji bolj ambiciozni. Ta beseda me strašno moti, ker napeljuje na to, da gre za nekakšen nadstandard, za nekaj več. V bistvu pa govorimo o tem, da morajo biti cilji zadostni – zadostni za to, da bomo sploh preživeli na tem planetu,« je bil odločna.
Še en vidik, na katerega so pripravljalci prenove NEPN po mnenju udeležencev skupščine pozabili, so socialne stiske v družbi. »Po zadnjih podatkih v Sloveniji v energetski revščini živi več kot sto tisoč ljudi oziroma dobrih sedem odstotkov gospodinjstev. Še mnogo več prebivalk in prebivalcev pa živi le malo nad pragom energetske revščine, torej v materialnih okoliščinah, ki ne omogočajo dostojnega življenja. Prav tako novo poročilo o neenakosti kaže, da se stanje neenakosti v Sloveniji poslabšuje, k čemur sta prispevali energetska kriza in splošno visoka stopnja inflacije v zadnjem letu,« je opozoril član Mladih za podnebno pravičnost Gaj Kolšek. »NEPN kljub temu, da predstavlja najpomembnejši strateški načrt države, teh socialnih problematik ne obravnava. Dotakne se zgolj energetske revščine, in še te ne zadostno.«
Še je čas za spremembe
Drugi predlog posodobitve NEPN, s katerim se je danes seznanila in ga potrdila vlada, bo zdaj romal v presojo na evropsko komisijo in v državni zbor. Do končne posodobitve NEPN je sicer še dolga pot: poleti naj bi pripravili še osnutek posodobitve poglavja, ki je namenjeno politikam in ukrepom, jeseni pa prvi celoviti osnutek posodobitve NEPN, so nam pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Sledi priprava okoljskega poročila in posvetovanje s sosednjimi državami; do konca leta na ministrstvu pričakujejo tudi, da bodo prejeli priporočila evropske komisije. Pred koncem junija 2024, ki je zadnji rok za predložitev končnega celovitega predloga posodobljenega NEPN v Bruselj, bodo tako na ministrstvu pripravili novo verzijo osnutka posodobitve NEPN in organizirali formalno posvetovanje z javnostjo.
