Prijavitelj, ki bo na razpisu za vzpostavitev nacionalnega inštituta za hrano (NIH) izbran, bo moral pravnomočno gradbeno dovoljenje pridobiti že do konca letošnjega oktobra, do 30. novembra 2025 pa bo moral obnoviti ali dograditi in popolnoma opremiti najmanj 2200 kvadratnih metrov velik objekt, v katerem bo domoval inštitut. Do tega datuma bo moral zanj pridobiti tudi uporabno dovoljenje in akreditacije za vse nove laboratorije. Prav tako bo moral za polni delovni čas zaposlovati najmanj deset strokovnjakov. Je to izvedljivo v tako kratkem času? Na Univerzi v Mariboru (UM) so prepričani, da ne, zato so se pritožili zoper po njihovem mnenju diskriminatorno vsebino javnega razpisa.
Pritožbo prekategorizirali v dileme
Toda ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pritožbe ni upoštevalo. Obravnavalo jo je kot »dileme Univerze v Mariboru«. MKGP se glede časovnice sklicuje na načrt za okrevanje in odpornost, v katerem je kot skrajni datum za dokončanje projekta zapisan 31. december 2025, izvajalec pa ga mora skleniti en mesec prej, da lahko pristojni potrdijo in pregledajo vso dokumentacijo. »Ker gre za kratko obdobje, smo pri določanju časovnice upoštevali skrajne datume posameznih faz, po katerih je izvedba projekta še mogoča,« so nam pojasnili na MKGP.
»Dejstvo je, da je v prednosti prijavitelj, ki ima že izdelano gradbeno dokumentacijo in verjetno tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje, kar ni ravno običajno ali ustrezno v fazi, ko se kot institucija šele prijavljaš na takšen razpis. Nepremičnino mora imeti prijavitelj na voljo v točno določeni kvadraturi in tudi že pripravljeno za izvedbo investicije, s pripravljeno dokumentacijo, sicer glede na zahtevnost novega objekta ne more doseči tako kratko zastavljenih rokov,« so kritični na mariborski univerzi. A ljubljanska univerza oziroma njena članica biotehniška fakulteta z razpisnimi pogoji nima težav. Njena dekanja dr. Marina Pintar nam je pojasnila, da so že pred časom izpeljali javni razpis za gradnjo prizidka k biotehniški fakulteti. »Prizidek bo neposredno povezan z oddelkom za živilstvo in je lahko primerna lokacija tudi za nacionalni inštitut za hrano,« nam je dejala Pintarjeva in dodala, da so zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za ta projekt že oddali.
Kako bo NIH finančno preživel?
UM je zmotil tudi izraz nacionalni v imenu nastajajočega inštituta za hrano, kajti ko bo enkrat zaživel, ga ne bo financirala država. »Na MKGP so pojasnili, da v tem primeru izraz nacionalni ne pomeni enako kot na primer pri Narodni in univerzitetni knjižnici, s čimer na UM ne soglašamo,« so poudarili, na MKGP pa so za Dnevnik dodali: »Izraz nacionalni je treba razumeti bolj z vidika tega, da naj bi bil ta inštitut osrednji podporni steber inovacijskega ekosistema. Okrepil in centraliziral bo raziskovalna in razvojna prizadevanja, povezana s hrano in prehrano.«
NIH bo opravljal tako negospodarske kot gospodarske dejavnosti, pri čemer gospodarska dejavnost ne bo smela presegati petine celotnih letnih zmogljivosti NIH. In kako bo lahko finančno preživel? Najverjetneje tako, da bo odžiral delo več laboratorijem oziroma raziskovalnim institucijam, ki na področju živilstva in kmetijstva že izvajajo posamezne analize in raziskave.
