Nedavnim težavam švicarske in ameriških bank bi lahko sledile težave v slovenskem bančnem sistemu. V nasprotju s težavami ameriških bank, ki v veliki meri izhajajo iz padca vrednosti obveznic, bi se lahko banke v Sloveniji v težavah znašle zaradi velikega deleža posojil s fiksno obrestno mero in selitve depozitov.
Požar, ki se je sredi marca zaradi velikih težav ameriških in švicarske banke z bliskovito hitrostjo razširil po finančnih trgih, je bil sicer hitro pogašen, vendar obstajajo razlogi za zaskrbljenost. Po kolapsu več bank so iz Banke Slovenije sporočili, da je bančni sistem tako v območju evra kot v Sloveniji stabilen. Toda kot opozarja redni profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec, bi se nekatere banke v Sloveniji v prihodnje lahko spopadale s težavami, za kar obstajata dva razloga.
Prvi je visok delež posojil s fiksno obrestno mero. Drugi je možnost selitve depozitov, s čimer bi se v nekaterih bankah pojavile potrebe po zadolževanju na evropskem medbančnem trgu, kjer se obrestne mere gibljejo blizu višine obrestnih mer centralnih bank. »Samo februarja so se vloge na vpogled nedenarnega sektorja znižale za pol milijarde evrov, kar kaže na začetek premikov,« je dejal Polanec.
Po njegovih pojasnilih so pri ameriški Silicon Valley Bank (SVB) nastopile drugačne težave, kot so možne v Sloveniji. Delno so posledica zmanjšanja regulacije manjših bank, zaradi ohlapnejšega nadzora pa so nekatere banke slabo obvladovale tveganja. V veliki meri so težave izhajale iz padca vrednosti obveznic zaradi naraščajočih obrestnih mer po svetu. »Delež naložb v obveznice je v slovenskih bankah majhen, manjši od desetih odstotkov, zato banke niso tako občutljive za nihanje cen obveznic. Zaradi velikega deleža obveznic v naložbenem portfelju pa bi se s težavami lahko spopadale slovenske zavarovalnice in pokojninski skladi,« je pojasnil Polanec.
Propad SVB pomeni največji bankrot ameriške banke po letu 2008, ko je izbruhnila finančna kriza. Plaz neobvladljivih težav v SVB je sredi marca sprožila nekaj dni pred tem objavljena vest o prostovoljni likvidaciji ameriške banke Silvergate Bank, ki se je na veliko ukvarjala s kripto posli in je tarča preiskave ameriških pravosodnih organov. Ko je SVB, ki je v veliki meri financirala start up podjetja, sporočila, da potrebuje dokapitalizacijo v višini več kot dveh milijard dolarjev – zaradi izgube, ki je bila posledica visoke izpostavljenosti pri ameriških državnih obveznicah, ki so jih kupovali v časih nižjih obrestnih mer – je med vlagatelji nastala panika.
»V naložbenem portfelju je imela SVB velik delež obveznic, ki so zelo občutljive za spremembe tržnih obrestnih mer. Če imajo obveznice obljubljeno 2-odstotno obrestno mero, na trgu pa se pojavijo obveznice s 4-, 5-odstotno mero, to pomeni, da obveznice z 2-odstotno obrestno mero postanejo manj vredne in njihova cena pade. Bankam, ki imajo takšne obveznice, se vrednost njihovega naložbenega portfelja zniža,« je pojasnil Polanec.
Po ZDA težave v Zürichu
Dan po razkritju finančnih težav SVB se je njena vrednost na borzi znižala za 60 odstotkov, stranke pa so dvignile 42 milijard dolarjev depozitov. Drugi dan je postala SVB insolventna, trgovanje z njenimi delnicami je bilo zaustavljeno. Po hitri intervenciji regulatornih organov je ameriška Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC) pred dnevi sporočila, da bo depozite in posojila SVB z diskontom prevzela First Citizens Bank. Poleg SVB se je pred kratkim zamajala še First Republic Bank, po premoženju 14. največja banka v ZDA, katere poslovanje bo na podlagi dogovora z ameriškim finančnim ministrstvom s finančno injekcijo v višini 30 milijard evrov stabiliziralo enajst ameriških finančnih gigantov (JP Morgan Chase, Citigroup …).
Teden dni po izbruhu težav v SVB je počilo v Zürichu, v bančni skupini Credit Suisse, osmi največji na svetu. V zadnjem letu so jo pretresali številni škandali, med drugimi zaradi obtožb o pranju denarja. Sodu sta izbili dno objava o 7,3 milijarde švicarskih frankov visoki izgubi in napoved o izgubarskem poslovanju v letošnjem letu. Eno najtežjih poglavij Credit Suisse, odkar je pred 167 leti začela poslovati, je bilo zaključeno z odločitvijo, da jo bo prevzela njena večna rivalka Union Bank of Switzerland (UBS), za pičlih 3,25 milijarde dolarjev.
Po kolapsu švicarske banke se je na udaru znašla Deutsche Bank, čeprav je v zadnjih desetih kvartalih poslovala dobičkonosno. Zaskrbljenost na finančnih trgih je pred dnevi omilil nemški kancler Olaf Scholz, ko je pojasnil, da je Deutsche Bank temeljito reorganizirala in modernizirala poslovanje, da je zelo dobičkonosna banka in da ne obstajajo razlogi za špekulacije o njeni prihodnosti. Po Polančevih besedah je bančni sistem Evropske monetarne unije sicer bolje nadzorovan od švicarskega sistema, prav tako ameriškega.
Obrestne marže bi lahko postale negativne
Da bodo v prihodnje propadle številne banke v ZDA in Evropi in da se bo ponovila finančna kriza iz leta 2008, dr. Polanec ne pričakuje. »V prejšnji krizi so imele investicijske banke v povprečju tri odstotke lastniškega kapitala, zdaj ga imajo več kot 10 odstotkov. To, da nihaj obrestne mere zbriše ves kapital neke banke, kot se je zgodilo pri SVB, pomeni, da je bila banka podkapitalizirana; za njena tveganja bi moral biti obseg kapitala večji.«
In kakšne težave se lahko pojavijo v slovenskih bankah? »S povečevanjem obrestnih mer Evropske centralne banke so se povprečne marže v slovenskem bančnem sektorju povečevale. Glavni razlog je povečevanje obrestnih mer za posojila s spremenljivo obrestno mero in obrestnih mer za vloge na vpogled, ki so tradicionalno malenkost več kot ničodstotne. Vlog na vpogled je kar za 31 milijard evrov in za banke pomenijo glavni vir,« je dejal Polanec. Za posojila s spremenljivo obrestno mero tudi v prihodnje ni skrbi, da bi se stanje v bankah poslabšalo, če bi depozitarji banke množično zapuščali in vlagali v državne vrednostne papirje, banke pa bi se morale zadolževati na medbančnem trgu. »Več skrbi je pri posojilih s fiksnimi obrestnimi merami. Obrestne marže pri teh posojilih se znižujejo in bi lahko postale tudi negativne, pri čemer je pričakovati večje težave v bankah, ki so bile v preteklih letih bolj agresivne in so ponujale več posojil s fiksnimi obrestnimi merami,« je povedal Polanec.
Vse več posojil s fiksnimi obrestnimi merami
Po pojasnilih Banke Slovenije je bil delež vseh stanovanjskih in potrošniških posojil, odobrenih gospodinjstvom, do konca januarja letos 67-odstoten, kar je za 15 odstotnih točk več kot leto pred tem, delež posojil, odobrenih podjetjem, pa 23-odstoten oziroma za odstotno točko večji kot leto pred tem. Medtem ko so imela gospodinjstva v obravnavanem obdobju najetih za dobrih sedem milijard posojil, so jih imela podjetja za okoli 2,5 milijarde evrov. Pri posojilih gospodinjstvom jih je bilo lani več kot 90 odstotkov najetih s fiksno obrestno mero.
Po Polančevih napovedih se bo med bankami postopoma začela tekma za depozite, kar lahko opazimo v blagem dvigu obrestnih mer za vloge na vpogled v eni od glavnih bank. »Višje ko bodo obrestne mere za državne obveznice in druge alternativne naložbe, v večji meri bodo banke morale začeti tekmovati za depozite. Te ima predvsem starejša populacija, za katero je malo verjetno, da ima stanovanjske kredite, zato je manj vezana na posamezno banko. Selitve depozitarjev med bankami in v državne vrednostne papirje bodo privedle do višjih stroškov financiranja že danih posojil,« je pojasnil Polanec.
