Vrstni red, po katerem bodo cepljenja proti rotavirusom in noricam za otroke ter proti pnevmokoknim okužbam za starejše od 65 let in kronične bolnike, torej skupine, ki imajo povečano tveganje težkega poteka bolezni, uvrščena med brezplačno zaščito, še ni dorečen. Kot so povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je treba še pred odločanjem zdravstvenega sveta in uvrstitvijo v letni program cepljenja urediti financiranje omenjenih novosti. Spomnimo, da letošnji program cepljenja še ni sprejet. Da predvolilno obdobje zanj ni dovolj mirno, je nekdanji minister za zdravje Janez Poklukar ugotavljal na začetku aprila. Takrat je že bilo znano, da se bo s to nalogo ukvarjal njegov naslednik. Vroči kostanj letošnjega programa, o katerem tudi sedanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan še ni odločil, je morebitna obveznost cepljenja proti covidu-19 za zdravstvene delavce in nekatere zaposlene v socialnem varstvu. Na NIJZ so se zavzeli za to, da bi cepljenje za te poklicne skupine urejali prek izjave o varnosti z oceno tveganja delovnih mest. Odločanje, ali se je treba za opravljanje nekega dela cepiti, bi v tem primeru prenesli na delodajalce, ki bi o konkretnih okoliščinah presojali v sodelovanju s specialisti medicine dela.
Ob vprašanju, kdaj bodo odločili o letošnjem programu in kakšne bodo morebitne spremembe obstoječega predloga, so nas na ministrstvu za zdravje napotili na NIJZ. Ta glede na veljavno zakonodajo pri programu cepljenja sicer nima zadnje besede. Določiti ga mora vsakokratni minister za zdravje, NIJZ pa predlaga njegovo vsebino. Kar je ta ustanova že storila. »Zakonodajni postopek glede programa cepljenja se ni spremenil,« so včeraj ugotavljali na NIJZ.
Spomnimo še, da je bilo med pandemijo uvajanje novosti upočasnjeno. V času, ko se je zdravstvo ukvarjalo predvsem s covidom-19, druge spremembe pri cepljenju pri oblasteh niso bile deležne kaj dosti pozornosti. O brezplačnem cepljenju proti rotavirusom in noricam so na NIJZ na primer razmišljali že na začetku leta 2020, a ideje doslej niso bile uresničene. Med pandemijo se je obolevanje za nekaterimi nalezljivimi boleznimi, ki so bile v predpandemskem obdobju pogoste, sicer zmanjšalo. A ne za prav dolgo: po opuščanju protikoronskih ukrepov se med prebivalci znova pojavljajo pogosteje, kar je posebej opazno pri rotavirusih. Na NIJZ so do 17. junija prejeli 1192 prijav rotavirusnih okužb, v enakem obdobju lani pa 28 prijav. Pri tem so zaznali več izbruhov v vrtcih in domovih starejših občanov, »zato je ravno v teh starostnih skupinah viden največji porast primerov«.
Draga zaščita
Zneski, ki jih morajo prebivalci danes odšteti za samoplačniška cepljenja, so precej visoki. Stroški polnega cepljenja proti rotavirusom z dvema oziroma tremi odmerki, kar je odvisno od vrste cepiva, se v slovenskih ambulantah začnejo pri več kot 140 evrih in lahko nanesejo vse do 180 evrov, cepljenje proti noricam z dvema odmerkoma pa lahko stane vse do sto evrov. Cena enkratnega cepljenja proti pnevmokoknim okužbam se v slovenskih ambulantah začne pri okoli 30 evrih, koliko odmerkov bo posameznik potreboval in katera cepiva bodo pri tem uporabljena, pa je med drugim odvisno od njegove starosti.
Tako pediatri kot družinski zdravniki se že vrsto let zavzemajo za širitev nabora prostovoljnih brezplačnih cepljenj. Napoved NIJZ pozdravljajo, je povedal Denis Baš, predsednik sekcije za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. »Tako norice kot rotavirusne okužbe predstavljajo veliko breme za otroke. Zlasti pri rotavirusnih okužbah jih je veliko hospitaliziranih, težek potek pa imajo lahko tudi norice. Poleg tega so, potem ko prebolijo norice, otroci še mesec do dva bolj dovzetni za druge okužbe,« je pojasnil.
V primeru pnevmokoknih okužb, ki povzročajo pljučnice in so lahko za posameznika tudi usodne, so pri pripravi vloge z NIJZ sodelovali v Združenju zdravnikov družinske medicine. Pljučnica je pogosto vzrok smrti, samoplačniško cepljenje pa je za mnoge prebivalce težko dosegljivo, je spomnila ljubljanska družinska zdravnica dr. Nena Kopčavar Guček. V obdobju po uvedbi brezplačnega cepljenja sicer ni mogoče pričakovati, da se bodo naenkrat vsi starejši prebivalci in kronični bolniki odločili za to pot. »Pomembno pa je, da bodo ljudje imeli možnost zaščite ne glede na svoj gmotni položaj.« Brezplačno cepljenje proti pnevmokoknim okužbam mnoge evropske države že omogočajo, je spomnila sogovornica. Dodala je, da bo ta novost zmanjšala tudi potrebo po uporabi antibiotikov in posledično upočasnila naraščanje odpornosti bakterij proti tem zdravilom. »Bolj ko uporabljamo antibiotike, bolj trošimo njihovo moč,« je poudarila.
