Kmalu zatem, ko je bila po volitvah oblikovana nova vlada, so začeli iz omar padati prvi okostnjaki nekdanjih oblastnikov. O enem večjih škandalov je poročal tednik Mladina, ki je razkril, da si je okoli 50 najvišjih funkcionarjev Janševe vlade izplačalo za običajnega delavca vrtoglave zneske, ki so presegli celo 10.000 evrov bruto. Za bivšo vlado je bilo sicer značilno, da je v dveh letih mandata pogosto hodila po robu zakonitosti, mnogi njeni ukrepi so padli na ustavni presoji. Znali pa so biti tudi kreativni pri interpretaciji zakonodaje. V tem primeru delovno-pravne zakonodaje.
Dolga pravna pojasnila
Na vlado smo naslovili vprašanje, kakšna je pravna podlaga za izplačilo nadomestila funkcionarjem za neizkoriščeni dopust. Odgovor, ki smo ga prejeli, je dolg in zapleten, saj navaja vrsto zakonov in odločb ustavnega sodišča, ključna pa je definicija 164. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR), kjer piše, da »je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna, neveljaven pa je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja«. Kar pomeni, da se delavec (kar je tudi funkcionar v javni službi) ne more odpovedati dopustu, torej mu mora delodajalec zagotoviti koriščenje dopusta, neveljaven pa je tudi sporazum o denarnem nadomestilu za neizkoriščeni dopust. Kar je logično, saj bi se mnogi delavci odpovedali dopustu, le da bi več zaslužili, pravica do dopusta in počitka pa je ena od osnovnih pravic, za katero so se delavci borili od sredine 19. stoletja naprej. Je pa mogoč dogovor o nadomestilu, pravi 164. člen ZDR, ob prenehanju delovnega razmerja. In na tej točki so v vladi Janeza Janše očitno zaznali priložnost. V bivši vladi so se oprli na evropsko direktivo (direktiva 2003/88/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 4. novembra 2003) o določenih vidikih organizacije delovnega časa. Za sklenitev dogovora o nadomestilu zaradi neizkoriščenega dopusta potemtakem, izhaja iz pojasnil vlade, zadošča, če »so nastopile nepredvidljive okoliščine oziroma objektivni razlog, zaradi česar je delavec izgubil možnost koriščenja letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja«. Za Janševo vlado so bile torej parlamentarne volitve 24. aprila nepredvidljiva okoliščina in zato objektivni razlog, da delavci, torej funkcionarji vlade (ministri, državni sekretarji in ostali), niso mogli izkoristi dopusta. Glede na podatke, ki jih je posredovala nova vlada, pa nekateri v dveh letih mandata niso uveljavljali dopusta.
Izdatna nadomestila
V vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so za Dnevnik pojasnili, da dosedanje vlade niso izplačevale nadomestil za neizkoriščeni dopust. »Izplačevanje nadomestil za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju funkcije vladnim funkcionarjem, ki po koncu funkcije niso nadaljevali delovnega razmerja pri delodajalcu RS, doslej ni bila praksa,« so zapisali na Ukomu. Komisija za administrativne zadeve in imenovanja, ki jo je vodil minister za kohezijo Zvonko Černač, je po volitvah, ko je bilo jasno, da prihaja nova vladna garnitura, vladnim funkcionarjem množično izdajala odločbe, s katerimi jim je priznala pravico do izplačila nadomestila za neizrabljeni letni dopust na podlagi 164. člena ZDR. V utemeljitvah – da bi bila zadeva karseda legalna – pa prosilci zatrjujejo, da dopusta niso mogli porabiti zaradi epidemije covida-19 ali pa zaradi predsedovanja Svetu EU. Absolutni zmagovalec po prejetem nadomestilu je nekdanji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek (Konkretno), ki je za 55 dni neizkoriščenega dopusta v letih 2021 in 2022 prejel 14.784,54 evrov bruto. Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek (NSi), ki je aprila pred volitvami odstopil zaradi korupcije, ker si je pustil plačati hotel v Bohinju, ni odšel na dopust, ampak je vztrajal na funkciji, ker odstopa ni potrdil državni zbor. Je pa zato prejel zajetno nadomestilo, ker ni izkoristil dopusta, in sicer v višini skoraj 9000 evrov bruto. Podgoršek je imel za lansko leto 17 dni neizrabljenega dopusta, letos pa 19 dni, kar je očitno tudi v tem primeru dobro unovčil.
Redkokdaj so na dopust odšli tudi najbližji sodelavci bivšega predsednika vlade Janeza Janše, ki pa ni uveljavljal nadomestila za neizkoriščeni dopust.
V zasebnem sektorju drugače
V vladi Roberta Goloba so pojasnili, da bodo funkcionarjem aktualne vlade zagotavljali vse pravice, ki jim pripadajo po delovnopravni zakonodaji, mednje pa da sodi tudi pravica do letnega dopusta. Kar posredno pomeni, da bodo ministre, državne sekretarje in preostale funkcionarje, ki so zaposleni v kabinetih na zaupanje, spodbujali, naj se odpravijo na oddih. Če v javnem sektorju na vladni ravni lepo poskrbijo za svoje zaposlene, pa je v gospodarstvu bistveno drugače, pojasnjujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. V njihovi pravni službi pravijo, da se delavci soočajo s sporazumi za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust pa tudi s sodbami. »V primeru sodnega spora je pomembno, da delavec razpolaga z dokazi o objektivnih okoliščinah, ki so preprečevale koriščenje dopusta (npr. bolniška), ali pa z dokazom, da je za koriščenje dopusta zaprosil, pa mu ga niso odobrili,« pojasnjujejo v ZSSS. Delavec je glede na evropsko in slovensko sodno prakso do nadomestila zaradi neizkoriščenega dopusta upravičen, dodajajo, »če dopusta do izteka delovnega razmerja objektivno ni mogel izrabiti. Zahteva se, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta.« V bivši vladi očitno niso predvideli, kaj se jim bo zgodilo 24. aprila.
