Ustavno sodišče bo na današnji seji obravnavalo pobudo za oceno ustavnosti zakona o RTVS. Pogostost obravnav bi lahko potrjevala neuradne informacije, da so razmerja moči med ustavnimi sodniki štiri proti štiri. V tem kontekstu je mogoče razumeti tudi pobudo vlade o javni obravnavi te točke pred ustavnim sodiščem.
Ustavno sodišče je pobudo predsednika programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča obravnavalo na dveh rednih sejah, 19. januarja in 2. februarja, predvideno pa je, da se bodo zakonu o RTV Slovenija, ki je bil sprejet v državnem zboru in potrjen na lanskem zakonodajnem referendumu, posvetili tudi na današnji seji. Čas za odločitev ustavnih sodnikov pa se počasi izteka, saj mora biti po zakonu svet zavoda ustanovljen najpozneje do 26. februarja. Novi svet bo nato sprožil postopke za imenovanje novega vodstva. V tem kontekstu lahko tudi razumemo potezo vlade, ki predlaga ustavnemu sodišču, naj razpiše javno obravnavo za zaslišanje prič in izvedencev v postopku ocene ustavnosti zakona o RTV Slovenija.
Gregorič in podporniki na RTV Slovenija (vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough, direktor TV Slovenija Uroš Urbanija, namestnica predsednika nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič) poleg očitkov o neustavnosti predlagajo, da ustavno sodišče zadrži izvajanje zakona in s tem oblikovanje novega sveta v skladu z zakonom o RTV Slovenija. Postopki v zvezi s tem so namreč že stekli, saj je informacijski pooblaščenec na pobudo Društva novinarjev Slovenije že izbral Špelo Stare za članico novega sveta RTV Slovenija, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je včeraj imenovala še drugo članico sveta, in sicer predstavnico evangeličanske cerkve Klaudijo Sedar.
Intenzivnost zasedanja ustavnih sodnikov na to temo bi lahko potrjevale sicer skope informacije, da se je ustavno sodišče znašlo v blokadi oziroma ne more sprejeti odločitve o zadržanju izvajanja zakona. Po neuradnih informacijah naj bi bilo namreč razmerje moči štiri proti štiri, pri čemer naj bi bili sodniki Rok Svetlič, Klemen Jaklič, Rajko Knez in Marko Šorli za zadržanje izvajanja zakona do končne odločbe, preostala četverica Katja Šugman, Špelca Mežnar, Neža Kogovšek Šalamon in Matej Accetto pa naj bi vztrajala pri stališču, da ni razlogov za zadržanje zakona. Sodnik Rok Čeferin je bil izločen iz obravnave na njegov predlog, ker je njegov prejšnji delodajalec sodeloval z RTV Slovenija. Zato naj bi se po neuradnih informacijah v precejšnji zagati znašel Accetto, ki opravlja tudi funkcijo predsednika ustavnega sodišča, ker naj bi menda nanj izvajali precejšnje pritiske, da naj kot predsednik sodišča ravna odgovorno in omogoči zadržanje zakona o RTV Slovenija, dokler ne bi o njem razsodili v celoti. Če bi klonil Accetto, bi se tehtnica nagnila na stran zadržanja izvajanja zakona, s tem pa bi se agonija na javnem zavodu še podaljšala. Vodstvo RTV Slovenija namreč naprej kadruje, saj naj bi pred dnevi sklenili zaposliti novega odgovornega urednika 2. programa, izbran pa naj bi bil Rajko Gerič. Ta je bil v obdobju vlade Janeza Janše zaposlen na Telekomu oziroma je bil direktor Telekomove hčerinske družbe TS mediji.
Tomčeva z natolcevanji v Bruslju
Kot del pritiska na odločevalce lahko razumemo tudi pismo evropske poslanke SDS Romane Tomc vodji skupine evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije Sophie in 't Veld, v katerem z optike SDS opozarja »na vojno proti medijem in neodvisnemu novinarstvu, ki smo ji od nastopa vlade Roberta Goloba priča v Sloveniji«. Poslanka trdi, da je postala RTVS politično obvladovana, kar naj bi dokazovali pritiski na predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča. Poleg tega naj bi poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek pritiskala na člana programskega sveta Andreja Prebila, o čemer pa Tomčeva ni prepričana, saj v pismu uporabi formulacijo, »če bi se te navedbe izkazale za resnične«, bi to potem predstavljalo še epizodo v vrsti »vse večjega političnega pritiska, ki ga slovenska vlada izvaja na vodstvo RTVS«. Romana Tomc je zapisala, da si je nova »skrajno leva vlada« že večkrat skušala podrediti RTVS, nedavno sprejeti zakon o RTVS pa da je le zadnji poskus, pri čemer je navedla tudi, da naj bi bil zakon po mnenju »mnogih pravnikov« neustaven. V Gibanju Svoboda so se odzvali, da so navedbe evropske poslanke »popolnoma izmišljene«. Pri očitku na račun Šetinc-Paškove se je oprla na klevete predsednika programskega sveta RTVS Petra Gregorčiča, pravijo v GS. Da gre za izmišljene izjave, pa je po navedbah stranke potrdil tudi Andrej Prebil. Zato v Gibanju Svobode od poslanke Romane Tomc pričakujejo umik pisma z izmišljeno vsebino, »kakor tudi opravičilo, ker sodeluje pri širjenju laži«.
Vlada in DZ: Gregorčičeva pobuda neutemeljena
Na zaprosilo ustavnega sodišča so odgovorili na vprašanja o zakonu RTV Slovenija tudi v državnem zboru in vladi. Odbor za kulturo se je strinjal z mnenjem zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da je ustavna pobuda Petra Gregorčiča neutemeljena, ker menijo, da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa, saj izpodbijane določbe zakona ne posegajo neposredno v njihov pravni položaj. Vlada pa je prepričana, kar naj bi tudi odgovorila ustavnim sodnikom, da zahteva za ustavno presojo temelji zgolj na sklicevanju na domnevne kršitve pravic vodilnih funkcionarjev RTVS, pri tem pa da glede na uveljavljeno ustavnosodno prakso ni moglo priti do protipravnega posega v druge ustavne pravice pobudnikov. Na tej točki je nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič v Dnevniku objavil stališče, da če »damo na tehtnico težko popravljive posledice, ki jih utrpijo funkcionarji, in na drugo stran človekove pravice, zlasti pravico do obveščenosti, bi morali funkcionarska upravičenja in privilegiji odleteti v nebo«. Ribičič meni, da v dilemi, ali naj se zadrži izvajanje zakona, ne bi smeli biti v ospredju samo interesi funkcionarjev – Petra Gregorčiča, Uroša Urbanije ali Tamare Besednjak Valič.
