Marta Kos je dokončno postala kandidatka za evropsko komisarko, potem ko je njeno kandidaturo danes potrdila tudi vlada. Sloveniji bo zaupan resor širitve EU, v katerega spada tudi obnova Ukrajine. Podpredsednik vlade Matej Arčon je za medije ocenil, da je povojna prenova Ukrajine projekt, ki je vreden več kot sto milijard evrov. »Tako kot pri nominaciji je vlada njeno kandidaturo podprla soglasno,« je dejal Arčon. Kot je znano, je Marta Kos postala kandidatka za slovensko evrokomisarko po pritisku predsednice komisije Ursule von der Leyen, ki je v Ljubljano sporočila, da Tomaž Vesel kot kandidat ne uživa njenega zaupanja.

Na omenjeni seji vlade danes je bila tudi Marta Kos, ki je predstavila svoj delokrog v prihodnji komisiji. Arčon je poudaril, kako pomemben je resor širitve, ki ji ga je namenila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »V tem trenutku se dejansko še niti ne zavedamo, kako pomembno vlogo bo imela naša komisarka v prihodnji sestavi evropske komisije,« je poudaril. Širitev EU je po njegovih besedah ena ključnih prioritet bodoče komisije, dodal je še, da gre pri prenovi Ukrajine za izjemno pomembno priložnost tudi za slovenske gospodarstvenike.

Matej Arčon, podpredsednik vlade: »Resor, ki ga bo Marta Kos pokrivala, zajema tudi obnovo Ukrajine. Lahko rečemo, da gre za finančno enega pomembnejših resorjev, saj je v skupnem mandatu vreden več kot 100 milijard evrov. To je veliko priznanje Sloveniji in predsedniku vlade. Biti moramo absolutno ponosni.«

 

 

Arčon kritičen do poslancev SDS

Komentiral je tudi sredino burno sejo odbora za zadeve EU, na kateri so poslanci z devetimi glasovi proti petim podprli kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko. Raven pogovorov je označil za najnižjo možno. »Ko Slovenija nastopa na evropskem parketu, je potrebna enotnost,« je kritiziral poslance SDS, ki so šli z vsemi topovi nad kandidatko koalicije. V SDS so ji na seji denimo očitali nekatere izjave o odnosu Slovenije z Rusijo in Belorusijo, pa tudi, da je v evidencah domnevno zavedena kot vir nekdanje jugoslovanske Službe državne varnosti.

Evropska poslanka SDS Romana Tomc je postopek izbire slovenske kandidatke označila za ponižujoč za Slovenijo; kritizirala je tako premierja Roberta Goloba kot predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.

 

Evropska poslanka SDS Romana Tomc je v minulih dneh postopek izbire slovenske kandidatke označila za ponižujoč za Slovenijo, pri čemer je kritizirala tako predsednika vlade Roberta Goloba kot predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Ta je po drugi strani že v torek na predstavitvi vseh članov evropske komisije, ko je Marto Kos še pred koncem postopka imenovanja v Sloveniji pripela k resorju za širitev, dala jasno vedeti, kaj si misli o blokadi kandidatke. Marta Kos mora za zasedbo položaja uspešno prestati še zaslišanje v evropskem parlamentu. 

Logaj namesto Felde: z dežja pod kap?

V vladi bo kmalu prišlo tudi do zamenjave ministra za vzgojo in izobraževanje. Darja Feldo naj bi zamenjal Vinko Logaj. Predsednice Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojce Mihelič odstop šolskega ministra ni presenetil, presenetila pa jo je hitrost, s katero se je to zgodilo. »V resnici smo to na neki način pričakovali. Minister je v zadnjem obdobju sicer še prihajal na naša srečanja, a je bil nedejaven; odločitve je prepuščal svojim sodelavcem,« je pojasnila sogovornica.

Popolno presenečenje zanjo, nam je zaupala, je bila napoved, kdo naj bi po novem prevzel ministrstvo: »Glede na to, da se je Logaj pred mesecem dni od nas poslovil z besedami, da gre v pokoj, in ne glede na to, da ima izjemno bogate izkušnje na šolskem področju, bi si sama zelo želela preusmeriti smer našega šolstva. Smer, v katero gremo, je namreč napačna, pri tem pa ne gre samo za spremembe programov, ki jih je Logaj sicer dobro 'šofiral'. Gre predvsem za celostni pristop našega ministrstva oziroma politike do šolstva.«

Ravnateljica, kot pravi, dvomi, da je Logaj pravi človek za to, da bo postavil šolstvo na pravo mesto oziroma tja, kamor sodi. »Dejstvo je, da v družbi ne bomo imeli uspešnih zdravnikov, sodnikov ali trgovcev, če bo šolski sistem propadel oziroma bodo kakovostnega šolanja deležni le še privilegirani. Temeljni problem našega šolstva je tudi ta, da je pretirano normiran, saj si pristojni prizadevajo za pretiran nadzor. Šolstvo pa mora temeljiti na zaupanju, saj je učiteljski poklic svoboden poklic. Kako naj učitelj ustvarja z otroki, če je vse predpisano? Enako velja za ravnatelje. Tudi naš poklic, ki sploh ne bi smel biti normiran, je namreč močno prenormiran,« je poudarila Mojca Mihelič.  tj

 

Priporočamo