Danes se je po besedah Kovačiča izkazalo, da vladna stran ni imela časa podrobno proučiti njihovega stavkovnega sporazuma, ampak so se vsebinsko pogovarjali in v marsičem strinjali. »Moramo pa videti, kako bodo oni to ubesedili, ko bodo napisali protipredlog v začetku naslednjega tedna,« je povedal.

Kot je izpostavil, se je pomemben premik zgodil v zvezi s plačno skupino J, kjer se strinjajo, da naj bo tudi ta deležna dviga in da se jo obravnava v paketu bodočega stebra. VSS namreč zagovarja stališče, da morajo s plačno reformo ali pa tudi brez nje sindikati dejavnosti postati odgovorni vsak za svojo skupino J, kar pomeni narediti ločeni nabor delovnih mest v tej skupini. Za tem konceptom po navedbah Kovačiča stoji tudi rektorska konferenca, koordinacija inštitutov KOsRIS, danes pa so tudi razumeli, da je tudi vlada pristala na to stališče.

»Želimo imeti nova delovna mesta za skupino J, ki bodo po imenu vezana na univerze. Prav tako želimo, da se v tej skupini, v kateri so tehnični profili, plače dvigujejo z enako dinamiko kot pedagoška in raziskovalna delovna mesta,« je dejal.

Pri višini dviga orientacijskega delovnega mesta še niso prišli skupaj. Vlada vztraja pri svoji ponudbi, sindikat ji je dal približevalni predlog in zdaj čaka na odziv vlade. Glede dviga plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata in lektorjev so na vladni strani zaznali naklonjenost, da se to vendarle uredi pred reformo plačnega sistema, je dejal Kovačič in dodal, da je vlada razumela, da na tej točki lahko pade njena celotna kredibilnost.

»Če je namreč oktobra zapisala, da bo to stvar uredila pred reformo, potem težko pričakuje konstruktiven pristop sindikatov k reformi, če pri eni tako malenkostni zadevi pravzaprav drži figo v žepu,« je pojasnil. Od vlade zdaj pričakujejo ponudbo datuma, s katerim se bo to rešilo, VSS predlaga, da je to 1. april letos.

V nadaljevanju pogajanj so se lotili še ostalih zadev, za katere še ni bilo časa v preteklosti. »Pri nekaterih je vlada že rekla, da se strinja, ponekod smo prišli do modificirane rešitve, ponekod bo vlada še razmislila,« je povedal. Gre za delo na domu, stalno pripravljenost, dodatne dneve za tiste, ki delajo s kemikalijami oz. pri virih sevanja, bibliotekarje, informatike. Strinjali so se, da se že s 1. aprilom uvede dodatna delovna mesta informatikov, ki so bolje ovrednotena, izmenjali so si tudi stališča glede tarife za sindikalno delo in se na koncu dotaknili tudi člena o financiranju, je navedel Kovačič.

»Če bo vladna stran tokrat podala natančen in vsebinsko korekten protipredlog stavkovnega sporazuma, bomo lahko na pogajanjih čez en teden pa res že zelo blizu konca,« je še ocenil.

Glavnina stavkovnih zahtev VSS se sicer nanaša na posebnosti dela v visokem šolstvu in nekaj prikrajšanih poklicnih skupin. Dosedanja pogajanja so prinesla dogovor o vsebinsko najzahtevnejših neplačnih zahtevah, to so normativi, sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva in odprava prekarnega pedagoškega dela.