Kljub številnim ukrepom, kot je prepoved zalivanja kmetijskih površin in zelenic s pitno vodo, so na Obali vse bližje scenariju iz leta 1987, ko so nazadnje uvedli redukcijo pitne vode. »Zaenkrat smo še vedno v bitki, da do redukcij ne pride,« je včeraj v izjavi za medije dejal koprski župan Aleš Bržan in zagotovil, da sprejemajo vse potrebne ukrepe, da bi na eni strani kar se da zmanjšali porabo vode in na drugi strani zajeli vsak dodaten liter vode v sistem.
V Ljubljani strahu pred podobnim scenarijem za zdaj ni. »Preskrba s pitno vodo na območju mestne občine Ljubljana tudi v teh vročih in sušnih poletnih dneh ni ogrožena, kljub temu pa uporabnike pozivamo k razumni in odgovorni rabi vode,« so včeraj na občini zapisali v poziv, pod katerega sta se podpisala župan Zoran Janković in direktor Javnega podjetja Voka Snaga Krištof Mlakar.
V prestolnici rezerve dovolj
Tudi na območju Ljubljane so lansko jesen ter letošnjo pomlad in poletje padle manjše količine padavin kot v povprečju minulih let. Z upadanjem količine padavin pa so se, kot so opozorili na občini, tudi na tem območju znižali gladina podzemnih voda plitvih peščeno-prodnih vodonosnikov in pretoki izvirov ter vodotokov, ki so vir pitne vode.
»Tudi v najizdatnejših virih pitne vode, ki jih upravlja Javno podjetje Voka Snaga, to je v vodonosnikih Ljubljanskega polja, Ljubljanskega barja in Sorškega polja, beležimo upadanje gladine podzemne vode,« so navedli na občini. »Ne glede na pričakovano zniževanje gladine podzemne vode vse do jeseni pa zaradi zadostnih razpoložljivih količin ne pričakujemo, da bi bilo treba za nemoteno oskrbo na območju mestne občine Ljubljana uporabo pitne vode omejiti,« so dodali.
Po prekinitvi vode ta ni več pitna
Na Obali je razpoloženje povsem drugačno, saj se zdi, da so redukcije pitne vode le še vprašanje časa. »Odvisni smo od vodonosnikov oziroma od podtalnice iz treh virov. Kar vemo, je, da vanje v teh dneh ne priteka nič,« nam je včeraj dejal direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj. »Tudi mi si želimo, da do redukcij ne bi prišlo, ampak glede na vremenske napovedi in druge okoliščine nam ne preostane drugega, kot da pozivamo k varčni uporabi,« je dodal.
Največji problem po mnenju Preglja niti ni to, da voda po nekaj ur na dan ne bi tekla iz pipe, pač pa, da ko bi jo enkrat za nekaj ur izklopili, po ponovnem vklopu ne bi bila več pitna. Uvedba redukcij bi torej za prebivalce Obale začasno pomenila konec pitne vode iz pipe. »Če oziroma ko bodo enkrat redukcije, bo treba vodo za prehrambne namene prekuhavati. To bi pomenilo popolno spremembo naših navad. Tega nam v zadnjih 35 letih ni bilo treba početi,« je opozoril Pregelj, ki se boji, da bi kdo od prebivalcev po izklopu pomotoma zaužil vodo iz pipe.
Sestavili seznam podjetij
za redukcijo
Župani istrskih občin so medtem vladi že poslali seznam podjetij v državni lasti, ki so večji porabniki vode in ki bi jim porabo morda lahko omejili. »Uvajanje redukcij je v pristojnosti Rižanskega vodovoda, ampak mislim, da je prav, da pri težkih odločitvah, kot je ta, sodelujemo z vlado, ki ima preko Slovenskega državnega holdinga boljši vpogled v poslovanje podjetij,« je dejal koprski župan Aleš Bržan. »Vlada naj preuči, ali je katero od teh podjetij tako, da mu je mogoče del dejavnosti okrniti oziroma se mu dobava vode lahko prekine brez večjih posledic ali s posledicami, ki bi jih lahko država kot lastnica obvladovala,« je dodal. Imen podjetij, ki so jih uvrstili na seznam, ni želel razkriti. Potrdil je le, da so na seznamu za redukcije tudi turistični nastanitveni objekti, kot so hoteli, zavrnil pa je navedbe, da bi bilo na seznamu mladinsko zdravilišče Debeli rtič, ki ga je kot primer v minulih dneh izpostavil prav Bržan sam.
Župan je ob tem še zagotovil, da bodo na Obali storili vse, da se redukcijam izognejo. Kot možen dodatni ukrep je omenil razglasitev naravne nesreče, kar bi omogočilo zmanjšanje biološkega minimuma (minimum pretoka vode, pri katerem se še ohranijo tudi najbolj občutljivi organizmi) v strugi reke Rižane. Na koliko bi ga zmanjšali? »Na nekaj do nič. Ker menimo, da je treba dati zdravju ljudi, žal, prednost pred živalmi in rastlinami v strugi Rižane,« je dejal Bržan.
