Pred dnevi je presenetila izjava ministra za delo Luke Mesca, da med izhodišči za pokojninsko reformo ni dviga upokojitvene starosti, čeprav je bilo to doslej na mizi. Z vidika vzdržnosti pokojninskega sistema so takšne obljube nerealne, opozarjajo različni deležniki, po našem vnovičnem preverjanju pa so na ministrstvu znova podali drugačno stališče.
Na ministrstvu za delo, kjer pripravljajo pokojninsko reformo, imajo v pripravi več možnih scenarijev, kako zagotoviti pravičen, vzdržen in pregleden pokojninski sistem, a je trenutno o morebitnih ukrepih znanega zelo malo. Vlada naj bi pri pripravi predlogov, ki bodo na mizi socialnih partnerjev do konca junija, izhajala iz prenove sistema in predlogov, ki so jih socialni partnerji uskladili leta 2017. V skladu z enim od ciljev naj bi postopno dosegli, da bi posameznikova pokojnina ob upokojitvi znašala vsaj 70 odstotkov zneska, ki ga je prejemal kot plačo. Pred dnevi pa je presenetila obljuba ministrstva, da med izhodišči za pripravo reforme ni dviga upokojitvene starosti, čeprav v preteklosti to bilo izključeno. A to, kot kaže, ne drži. »Parameter upokojitvene starosti je zadnji, ki ga bomo naslovili pri iskanju finančne vzdržnosti in skozi dialog s socialnimi partnerji,« so namreč na naše vprašanje, kaj je pripeljalo do spremembe stališča, odgovorili na ministrstvu.
Zmeda glede dvigovanja starostne meje za upokojitev je medtem že sprožila kritike. Napoved ni le v nasprotju s priporočili OECD, ki Sloveniji svetuje povišanje upokojitvene starosti na vsaj 62 let, pokojninske dobe za polno pokojnino pa s 40 na 42 let, temveč tudi siceršnjimi opozorili različnih deležnikov zaradi neugodnih demografskih trendov. Zaradi hitrega staranja prebivalstva in podaljševanja življenjske dobe se bo delež BDP, ki ga namenimo za pokojnine, v prihodnje krepko povečal, se vrstijo napovedi. Obeta se povečevanje nesorazmerja med vplačili in izplačili iz pokojninske blagajne, pri čemer se povprečno obdobje prejemanja pokojnin podaljšuje.
Nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor je za Dnevnik komentiral, da trenutno ni jasno, kateri so sploh ukrepi, s katerimi bomo dosegli vzdržnost sistema, in da so nedavne izjave glede nedviga upokojitvene starosti nerealne. Da bi bilo zelo nenavadno, da vlada predloga o podaljševanju dela sploh ne bi dala na mizo, je v intervjuju za Večer komentiral tudi generalni direktor pokojninske blagajne (ZPIZ) Marijan Papež. »Razumem, da bi temu nasprotovali sindikati. Manj verjetno pa je, da se o tem sploh ne bi razpravljalo pri snovanju pokojninske reforme,« je dejal in izpostavil, da se lahko pogoji za upokojitev zaostrujejo tudi z daljšimi prehodnimi obdobji, denimo namesto podaljševanja za tri mesece na leto samo dva meseca na leto. »Pa morda ne takoj, ko naj bi predvidoma začela reforma veljati, torej leta 2025, ampak bi se postopno podaljševanje pokojninske dobe in starosti lahko začelo šele leta 2026 ali kasneje. Brez tega po moji oceni ne bo šlo,« je podčrtal Papež. O možnosti, da bi spremembe uvajali postopoma, z daljšimi prehodnimi obdobji več let, je še decembra lani govoril tudi minister za delo Luka Mesec.
Demografski problem
zahteva niz ukrepov
Dr. Dušan Mramor je sicer v luči pokojninske reforme in problematike staranja prebivalstva spomnil na analizo, ki sta jo pred petimi leti pripravila skupaj s profesorjem dr. Jožetom Sambtom. Tedaj sta predlagala tudi rešitve za problematiko staranja prebivalstva, s katerimi bi lahko na način, ki ne bo terjal velikih rezov v pravice in družbenih konfliktov, do leta 2050 dosegli vsaj ohranitev takratnega obsega javnega pokojninskega sistema. Tisto, kar je bistveno, je, da sta v analizi ugotovila, da bi bile v prihodnje za ohranitev iste ravni javne pokojninske porabe v BDP potrebne zelo visoke stopnje rasti produktivnosti. Stopnje rasti bi morale dosegati celo okoli 10 odstotkov na letni ravni – danes je ta številka še višja –, kar pa je daleč od realnosti. Od leta 1999 do leta 2019 je bila na primer rast produktivnosti v Sloveniji povprečno le 1,6-odstotna.
Mramor in Sambt sta ugotovila, da bi se vzdržnost pokojninskega sistema poleg ukrepov za dvig produktivnosti bistveno izboljšala z daljšim ostajanjem v zaposlitvi po vzoru Švedske. To ne pomeni le povišanja starosti in delovne dobe za upokojitev, ampak tudi zajezitev problematičnega predčasnega umikanja iz zaposlitve in povišanja števila let, ko posameznik z delom poskrbi zase in ni odvisen od socialnih transferjev. Med predlaganimi ukrepi so tudi zvišanje zaposlenosti v starejših starostnih razredih, kjer je Slovenija med slabšimi v EU, hitrejši vstop mlajših na trg dela, na primer za dve leti, ter zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti v višini enega odstotka v omejenem obdobju, kot je bilo za nekaj let že vzpostavljeno na prelomu tisočletja, ter v skrajnem primeru znižanje indeksacije pokojnin. Mramor je kritičen, da se kljub naklonjenosti tako delodajalcev kot sindikatov predlagani ukrepi niso realizirali.
Dejanska upokojitvena
starost se viša
Na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo, kot rečeno, v zvezi z nedavnimi izjavami glede upokojitvene starosti in v zvezi z izhodišči za pripravo reforme naslovili dodatna vprašanja. Več o samih ukrepih nismo izvedeli, so pa na ministrstvu poleg tega, da dvig upokojitvene starosti očitno ni povsem izključen, glede priprave predlogov ponovili, da so med cilji izboljšanje socialnega položaja upokojencev, zlasti najbolj ogroženih skupin, doseganje finančne vzdržnosti v skladu s priporočili evropske komisije (14 odstotkov BDP za pokojnine do leta 2050) ter boljša preglednost sistema. »Drugi predlog bo šel v smeri korenitejše spremembe sistema. Predlogi so v fazi priprave, zato o konkretnih finančnih učinkih še ne moremo govoriti,« pa so odgovorili na vprašanje o tem, kako bodo ob napovedanih ciljih zagotovili vzdržnost pokojninskega sistema.
»Projekcije evropske komisije oziroma OECD temeljijo na kohortnem modelu, ki spremlja staranje posameznih starostnih skupin prebivalstva. Pri projekcijah pokojninskih izdatkov v časovnem loku 25 do 30 let je nujno upoštevati tudi stopnjo delovne aktivnosti, stopnjo brezposelnosti in migracije. To upošteva mikrosimulacijski model, ki ga za ministrstvo razvija Inštitut za ekonomska raziskovanja. Trendi zadnjih let kažejo na višanje dejanske upokojitvene starosti brez sprememb v zakonodaji,« so še pojasnili na ministrstvu, kjer poudarjajo, da je poglede na pokojninsko reformo predstavljalo več deležnikov tako znotraj države kot iz mednarodnih institucij, njihova stališča pa da se razlikujejo, in da si na ministrstvu prizadevajo za kar se da široko razpravo ter družbeni in medgeneracijski dogovor.
