»Po dveh hudih, zoprnih, težkih letih za vse, tudi v šolskem ali pa predvsem v šolskem sistemu, tako z vidika otrok, učiteljev in ravnateljev, se končno vračamo v šolo v normalnih razmerah,« je na novinarski konferenci ob robu srečanja ravnateljev poudaril Golob.
Enako je bilo tudi osrednje sporočilo ministra Papiča. »Šolsko leto začenjamo umirjeno, v šolah, brez mask, na konvencionalen način, tako kot smo bili vajeni v času pred dvema letoma,« je dejal minister, ki upa, da bodo na ta način junija šolsko leto tudi zaključili.
Oba sta izpostavila, da bo k temu pripomoglo tudi uresničevanje priporočil, kot so zračenje, osebna higiena in to, da ob bolezenskih simptomih otroci ne gredo v šolo, temveč ostanejo doma. »Načrt vlade za to zimo je, da ostanemo odprta družba, čeprav covid-19 živi z nami in mi z njim,« je poudaril premier.
Naslednji teden začenja novo šolsko leto več kot 194.000 učencev, od tega okoli 21.000 prvošolcev. V srednješolskem izobraževanju pa je okoli 79.000 dijakov, od tega v prvih letnikih okoli 21.000. »Izpostavljamo varno, spodbudno, vključujoče okolje za naše otroke, izvajamo prenovo določenih, tudi strateških dokumentov in zagotavljamo ustrezne pogoje delovanja naših učiteljev, zaposlenih in seveda naših otrok,« je poudaril Papič.
V javnosti je bil v zadnjem času izpostavljen problem kadrov na področju šolstva. Kot je dejal direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, se s pomanjkanjem delovne sile srečuje cela Evropa. Po njegovih informacijah pa bodo šole kljub temu začetek šolskega leta in organizacijo dela lahko izvedle tako, kot je predvideno. Morda s kakšnimi odstopanji, kar pa je že sicer običajno.
Logaj je napovedal, da v bodoče načrtujejo aktivnosti za promocijo učiteljskega poklica. Papič pa je dejal, da je ministrstvo prve ukrepe že sprejelo, in sicer bo na področju pedagoških študijskih programov na voljo 250 štipendij. Začenja pa se tudi koncept pripravniških mest s plačilom, kar je bila v preteklosti že praksa. Ministrstvo obljublja tudi, da bo uredilo področje plač in napredovanj tako za učitelje kot za tehnični kader.
Izpostavljena je bila tudi problematika vpisa v srednje šole v večjih mestih. Kot je povedal Papič, se tega problema zavedajo, zato bodo do začetka naslednjega leta pripravili korekcije pri vpisu. »V srednjih šolah ne primanjkuje prostih mest, ampak gre za zanimiv trend, da večina dijakov želi hoditi v srednjo šolo, v gimnazijo v večjih mestih,« je pojasnil.
Omenil je tudi porast izobraževanja doma, ki ni le posledica epidemije, temveč se je ta trend kazal že prej. »Naša naloga je, da v teh primerih zagotovimo enako kakovost izobraževanja, kot jo dosegamo v urejenem šolskem prostoru,« je navedel minister. Opozoril je tudi na psihosocialne posledice dveletnega zapiranja šol, za katere meni, da jih bo najlažje odpraviti s fizično aktivnostjo, zato znova uvajajo projekt zdravega življenjskega sloga.
Prav tako si minister želi ponovne vzpostavitve dialoga s šolsko skupnostjo - med ravnatelji, zaposlenimi, sindikati, ministrstvom in vlado. »Nikoli nismo pričakovali, da se bomo v vsem strinjali, pomembno pa je, da se znamo normalno pogovarjati in usklajevati različne interese,« je dejal.
Ker je bilo v zadnjih letih veliko dela z epidemijo, je zmanjkalo časa in priložnosti, da bi naredili kakšen korak naprej z razvojnega vidika, pa je opozoril Golob, ki je vesel, da so na današnji konferenci dali poudarek tudi zelo aktualni vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj.
Kot je pojasnil Logaj, jih v šolstvu spremljajo številni izzivi na vsebinskem področju. Zato na današnji 8. konferenci ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov z naslovom Vrtec in šola danes za jutri, ki se je udeležuje več kot 600 ravnateljev, razpravljajo o vrsti različnih tem.
Papič je dejal, da vzgojno-izobraževalne programe čaka nujno potrebna prenova, v kateri bodo aktivnejšo vlogo dali učencem. Spremenili bodo tudi zastarele učne načrte in vanje vključili manj ciljev.
Premier se je ravnateljem v uvodu v konferenco zahvalil za opravljeno delo v zadnjih dveh izredno težkih letih. »Kapo dol za to, kar ste dali skozi in kar ste dali našim otrokom. Naredili ste vse, kar ste lahko,« je poudaril.
