Podnebje se spreminja. Hudim vročinskim valovom sledijo orkanska neurja in hudourniško deževje. Prihaja do izpadov elektrike, orkanski veter podira drevesa in odnaša strehe. Narava opozarja, da infrastruktura ni prilagojena tovrstnim pojavom.
Preberite še: #foto Silovita neurja: Ponekod zmanjkalo elektrike in podiralo drevesa, več rek je začelo poplavljati
Stroka ugotavlja, da bodo ekstremni vremenski pojavi čedalje pogostejši spremljevalci poletja. Tudi podatki zavarovalnic potrjujejo, da takšni dogodki postajajo redni. Iz zavarovalnice Generali so nam sporočili, da so letos glede poplav prejeli že več zahtevkov kot prej v vsem letu. Do 1. julija so dobili 625 zahtevkov, v celem lanskem letu pa 560. Zavarovanje pred točo in viharji je sicer krito znotraj različnih paketov domskega zavarovanja, za poplave pa se je mogoče zavarovati samo v najdražjih paketih. Osnovni limit zavarovanja, ki vključuje poplave, se začne pri 2500 evrih z možnostjo povišanja, so sporočili. Če nepremičnino poplavi vsako leto, tudi to zavarovanje ne pomaga, saj zavarovalnica zaradi poplav krije škodo samo petkrat v desetih letih. Opozarjajo, da so zavarovanci pri sklenitvi zavarovanja velikokrat bolj pozorni na višino premije kot na obseg in vsebino zavarovalnega kritja. Pomembno je tudi, da sta obe strani seznanjeni s pogoji in obsegom zavarovanja. V Generaliju opažajo, da imajo zavarovanci s tem včasih težave. Iz zavarovalnice Triglav pa so nam sporočili, da opažajo predvsem porast škode zaradi toče, in sicer od leta 2014 naprej. Dodajajo, da toča sicer poškoduje več avtomobilov kot objektov, vendar je skupna vsota izplačanih škod na objektih višja kot na vozilih. Povprečno na leto iz naslova naravnih nesreč izplačajo 23 milijonov evrov.
Ključna je kakovostna gradnja
»Streh v osrednjem delu Slovenije v preteklosti zagotovo niso projektirali z mislijo na tolikšne obremenitve z vetrom. To je glavni razlog, da jih v neurjih tako pogosto odnese,« nam je pojasnil dr. Mitja Košir s fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Poleg tega je določen tip kritine po Koširjevih besedah bolj ranljiv za poškodbe zaradi orkanskega vetra kot druge. Najbolj ranljive so kritine večjega formata in lahke kritine, kot je pločevina. Opeka in beton sta po njegovem mnenju najbolj varna pred orkanskim vetrom. Ukrepi proti eni nevarnosti sicer lahko uporabnika izpostavijo drugi. »Kritine, ki so odporne proti vetru, so lahko po drugi strani bolj občutljive za točo. Zato moramo dobro pretehtati, kako je najbolje graditi.« Košir pojasnjuje, da je obstojnost objekta odvisna od kombinacije treh dejavnikov – projektiranja, izvedbe in intenzivnosti pojava, ki je povzročil poškodbo.
V Sloveniji so najpogostejše dvokapne strehe. Kot razlaga Košir, gre za tradicionalno prilagoditev na podnebne spremembe. »Poševne strehe so dobra rešitev za naše vremenske razmere z veliko vlage, so pa morda bolj dovzetne za poškodbe zaradi orkanskega vetra in toče. Če kdo misli, da bomo čez petdeset let zaradi podnebnih sprememb imeli ravne strehe, je moj odgovor: nikakor ne. Bomo pa najbrž v osrednji Sloveniji videvali poševne strehe, ki jih lahko vidimo na Primorskem. To so strehe z manjšim naklonom, težjo kritino in tudi z bolj masivno nosilno konstrukcijo samih streh.« Na Primorskem ni nenavadno, da se poševna streha zabetonira namesto lesenega skeletnega ostrešja. Poudarja, da je omenjeni tip gradnje že mogoče zaslediti tudi v osrednji Sloveniji. Drugi pomemben dejavnik pri varnosti je gotovo kakovostna gradnja.
»Strehe odnaša, ker ljudje varčujejo pri vijakih ali pa ostrešje zbijejo z žeblji,« je povedal izkušeni krovec Esad Ajdinović, sicer direktor podjetja Etectum. »Če želiš pokrivati hiše, moraš imeti izkušnje. Najprej moraš biti na strehi, šele potem v pisarni,« je bil jasen. Poudaril je, da izkušenih krovcev ne primanjkuje – težava je z naročniki. Tem je videz strehe včasih bolj pomemben od njene varnosti. »Zaključki (elementi na robu strehe, op. a.) morajo biti višji od samega strešnika. To je pomembno, ker če se veter zaleti v strešnik, ga odnese.«
Katera drevesa saditi
Tudi drevesa niso vsa enako odporna v močnem vetru. Drevesa, značilna za naše kraje, niso prilagojena niti na zdajšnjo vročino niti na orkanska neurja. Tudi za divji kostanj pred Dramo strokovnjaki opozarjajo, da sodi med lomljiva drevesa. Hudemu vetru slabo kljubuje, zaradi vročine pa mu listje izpade že avgusta. »Divji kostanji so znani po tem, da se jim v starosti rade odlomijo debele veje,« je pojasnil dr. Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji potok. Za tovrstne razmere so po Mastnakovih besedah najprimernejša drevesa, ki prenesejo več suše in osončenja ter so odpornejša proti lomu vej. Izpostavil je beli gaber, hrast, cer, zelkovo in izbrane sorte brestov in jesenov. O individualnem drevesu se je sicer vedno dobro posvetovati z arboristom, ki lahko naredi specifično oceno o primernosti oziroma neprimernosti drevesa na določeni lokaciji.
Po oceni skupine Mladi kmetje je škoda, ki jo je ujma zadnje dni povzročila kmetijstvu, nepredstavljiva. Skrbi jih, da so zaradi ujme nekatere kmetije izgubile glavnino prihodka. Že lanska suša je povzročila 150 milijonov evrov škode, na določenih kmetijah pa se je zaradi pomanjkanja krme pomembno zmanjšal stalež živali. Opozarjajo, da je med kmeti mladih zelo malo, le 4,6 odstotka. Razlog za tako majhno število pa so ravno tveganja in razmere, ki smo jim priča v zadnjih dneh.
V zavarovalnici Triglav poudarjajo, da so kmetijske kulture prva žrtev hudega vremena. Opažajo, da je škodnih zahtevkov s tega področja čedalje več, zahtevki pa so vse višji. Podaljšuje se tudi obdobje, ko grozi nevarnost toče, saj zdaj traja že od začetka aprila do konca oktobra. Ob tem opozarjajo, da se kmetovalci redko odločijo za zavarovanje v primeru poplav, saj njive največkrat poplavi pozno jeseni, ko so pridelki že pospravljeni. Tudi pri kmetijskih pridelkih v zavarovalnici svetujejo preventivo: protitočne zaščitne mreže, oroševalne sisteme namakanja ter pridelovanje v steklenjakih in plastenjakih.
