Kot je dejala Danica Purg, direktorica IEDC - Poslovne šole Bled, ki je konferenco pripravila v sodelovanju z medijskim partnerjem Bloomberg Media, se podjetja, organizacije in družbe soočajo s kompleksnimi krizami na različnih področjih, od podnebja in energetike do etike. Naloga šol in voditeljev je, da nastavijo pravo smer za njihovo reševanje. Ob tem so bistveni izmenjava znanj, izkušenj in idej, čemur je posvečen tudi današnji dogodek, na katerem se je zbralo več kot 400 udeležencev iz 27 držav.
Nekdanji predsednik finske vlade Esko Aho, ki je bil pozneje tudi v menedžerski ekipi finskega proizvajalca omrežne tehnologije Nokia, je delil svoje izkušnje in lekcije, ki se jih je naučil iz časa vodenja države in podjetja v kriznih časih. Kot je izpostavil, se kriz ni treba bati, temveč jih jemati kot priložnost za hitre in velike spremembe. Ključno pa je zavedanje, da krize terjajo spremembo obstoječe strategije oziroma koncepta in prav slednji je pri transformaciji podjetja ali države najpomembnejši.
Aho je opozoril, da se med krizo ne sme gledati na kratkoročne dosežke, saj so ti na kratek rok slabi, temveč je treba biti osredotočen na dolgoročni uspeh. »Ko si sredi transformacije oziroma sprememb, jih ljudje ne razumejo takoj, rezultati so vidni šele pozneje,« je pojasnil in dodal, da tako pri spremembah tudi ni mogoče pričakovati podpore javnega mnenja. Veliki pritiski so, da se nekaj ne zgodi, vendar so reforme potrebne, saj ni mogoče, da bi prišli do normalizacije razmer brez velike transformacije, je dejal. Ob tem je izpostavil tudi, da sta pri spremembah potrebna tveganje in potrpežljivost.
Glede aktualnih kriz in razmer v Evropi je izpostavil pomen inovacij. Dejal je, da Evropa zaradi napak, ki jih je storila v preteklosti, pri izumih in inovacijah ne more konkurirati ZDA ali Kitajski, ima pa veliko priložnosti na področju implementacije nove tehnologije, saj se lahko pohvali z dobro izobraženostjo populacije. Z uporabo tehnologije je možno močno izboljšati učinkovitost tako na ravni posameznih podjetij kot celotne države, je prepričan Aho, ki verjame, da digitalne tehnologije lahko ponudijo veliko storitev tudi na področju zdravstva.
Zgodbo o uspehu, ki lahko služi kot navdih, je z zbranimi delil ustanovitelj in predsednik proizvajalca superšportnih avtomobilov Rimac Automobili in predsednik podjetja Bugatti Rimac Mate Rimac. Kot je povedal o svoji dosedanji 15-letni podjetniški poti, je bila prvo desetletje stalna borba za preživetje, kar mu je bilo lažje, ker kot mlad podjetnik ni imel ničesar izgubiti, zato se ni bal tveganja.
»Bili smo zagnani, želeli smo dokazati, da zmoremo, čeprav nismo imeli izkušenj,« je pojasnil. Pri uresničevanju svojih idej so vztrajali na Hrvaškem, čeprav niso imel dostopa do kapitala, državne podpore, tudi ne dobaviteljev in trga. Zato so bili prisiljeni gledati globalno in prav to vidi kot prednost delovanja v majhni ekonomiji. Sicer pa je prepričan, da je za države zelo pomembno, da bi več investirale v izobraževanje in v privabljanje tujih talentov ter delovne sile.
Besedam je prisluhnil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki se je prav tako kot Rimac pred kratkim naučil, da ni pametno najavljati ali naznanjati novosti. »S tem ustvarjaš napačen vtis v javnosti, katere pričakovanja so potem prevelika,« je izpostavil premier in dodal, da vsi pričakujejo hitre rezultate in to tudi na področjih, kjer desetletja ni bilo sprememb.
Treba je delati male korake in se vedno dokazovati, da veš, kaj delaš. Bistveno je ostati osredotočen, ker je, kot je dejal Golob, sicer v politiki veliko težje kot v podjetništvu. Pojasnil je, da je pri uveljavljanju sprememb v javnem sektorju zelo veliko ovir, pri čemer je treba najti načine, kako jih obiti, česar pa ne moreš storiti sam. Potrebuješ tudi potrpežljivost in konstantnost. Prepričan je, da je velik plus v tem, da je pozitivna oseba, in verjame, da se bo ta pozitivizem prej ali slej prelil tudi na večino populacije.
Kot je dejal, je treba postaviti prioritete in pri njih vztrajati. Na temo aktualnih kriz pa je izpostavil, da je treba pri soočanju s krizami, kot sta ukrajinska kriza ali nedovoljene migracije, ves čas ostati osredotočen tudi na podnebno krizo. »Trenutno vsaka država skuša narediti nekaj za sebe, ampak resnične krize ni mogoče najbolj učinkovito reševati na ta način,« je poudaril.
