Kako premostiti svet vzporednih realnosti, ki onemogoča razreševanje konfliktov po svetu, je temeljno vprašanje letošnjega Blejskega strateškega foruma, ki poteka že devetnajstič. Potem ko sta zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednica republike Nataša Pirc Musar zelo podrobno orisali stanje v mednarodni skupnosti, je bil govor predvsem o tem, kako doseči pogoje za mir v mednarodni skupnosti, ki je prežeta z rekordnim številom konfliktov. Še najbližji skupni imenovalec številnih razpravljalcev o tem vprašanju je bil, da je potrebno sodelovanje za ustvarjanje pogojev miru.
Ko so v Festivalno dvorano prihajali visoki gostje, med njimi več premierjev in ministrov, je na obali Blejskega jezera protestiralo nekaj deset aktivistov različnih civilnodružbenih organizacij. Ob prebiranju imen v Gazi ubitih otrok, razgrnjenih transparentih s pozivi za končanje vojne in zahtevah za slovensko diplomacijo, naj okrepi sankcije proti Izraelu in se zavzame za njegovo začasno izključitev iz OZN, so politični voditelji, predvsem slovenski, dobivali glasen opomin, da civilna družba z njihovimi ukrepi in dejanji ni zadovoljna.
Preberite tudi: Protestniki na Bledu: Slovenska politika se boji ukrepati zoper Izrael
To so v festivalni dvorani od mednarodne skupnosti zahtevali tudi slovenski gostitelji. Tako predsednica republike kot zunanja ministrica sta mednarodno skupnost pozivali k aktivnejšemu delovanju za mir, za soočanje s podnebnimi spremembami in trajnostni razvoj. Sporočilo vsem udeležencem foruma, med katerimi so bili različni sprejemalci odločitev, je bilo, da se sprejemajo odločitve z najvišjo možno stopnjo moralne odgovornosti. »Ni druge poti, da bi svet postal dom za vse,« je dejala in mir opredelila za najmanjši skupni imenovalec svetovnega reda. Vse druge ali politične ali gospodarske enačbe so napačne, je poudarila. Po njeni oceni bi morala politika in diplomacija prevladati nad partikularnimi interesi, ki vodijo do takšnih rezultatov, kjer se dejanja mednarodne skupnosti opisujejo kot »impotentna«, »pomembna, a ničvredna« ali »nepomembne fraze«.
Zapustiti boljši svet mladi generaciji
Če se je Tanja Fajon osredotočila predvsem na oborožene konflikte – o nujnosti miru v Ukrajini in Gazi sta spregovorili obe, predsednica in šefinja slovenske diplomacije – je Nataša Pirc Musar terjala, da mora strateška vizija mednarodne skupnosti postati vizija enotnosti, odpornosti in skupne zavezanosti k izboljšanju položaja vseh ljudi.
Boljši svet je možno zgraditi, a je potrebno za ta cilj sodelovati, je vztrajala in pojasnila: »Razviti svet mora biti tisti, ki bo vodil v trajnostno prihodnost in se naučil, kako živeti z manj, a bolje, ter hkrati podpirati tiste, ki zaostajajo.« Ob soočanju s podnebnimi spremembami, krizo pitne vode in prehransko krizo je izpostavljala še vzpostavitev vnovičnega zaupanja v mednarodno skupnost, krepitev svetovnega sodelovanja in solidarnosti.
Po njenih besedah mora zdajšnja generacija prihodnjim zapustiti boljši svet. »Uresničevanje pravice do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja je zato ključnega pomena. Človekove pravice in dostojanstvo morajo biti v središču vseh ukrepov za reševanje okoljske krize,« je poudarila predsednica Pirc Musar.
Če bi vsakega od udeležencev vprašali, kakšen svet naj za sabo pustijo voditelji naslednjim generacijam, bi slišali verjetno do določene mere iste odgovore, a spet povsem različne. Srbski premier Miloš Vučevića, ki na evropski poti stopica na mestu tudi zaradi nerešenega normalizacijskega vprašanja s Kosovim, je prihodnjim generacijam priporočil, nas se več pogovarjajo o prihodnosti in manj o preteklosti. »To pa zato, ker se nikoli ne bomo strinjali o tem, kaj se je zgodilo. Potrebujemo novo energijo, od nove generacije, od ljudi, ki niso tako zakoreninjeni v preteklosti,« je razmišljal na voditeljskem panelu.
Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril pomen vodstvenih sposobnosti pri soočanju s podnebnimi spremembami. Med drugim je še izpostavil, da mora biti EU največja zagovornica mednarodnega prava, enako pomembna je po njegovih besedah širitev EU.
Slovenski premier Robert Golob pa je mladim na srce položil, naj imajo velike sanje, a naj hkrati vedo, da se jim ne bodo hitro uresničile. Pri svojih sanjah naj vendarle vztrajajo, je dodal, prav tako pa naj vztrajajo pri zahtevah do voditeljev in morda se bo tako prišlo do zaključkov, dobrih za vse, je ocenil.
Julija Navalna: Brez strategije ni taktike
Iz razmislekov ruske opozicije, ki je bila na Blejskem strateškem forumu močno zastopana, je možno izluščiti, da je največje želja v tujini živečih disidentov, da bi se konlno znebili ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ena izmed najvidnejših predstavnic ruske opozicije, žena pokojnega Alekseja Navalnega Julija Navalna, ki je na Bledu iz rok premierja Goloba prejela nagrado BSF, si je želela predvsem strategije Zahoda, kako se znebiti Vladimirja Putina.
Julija Navalna, zdajšnja predsednica posvetovalnega odbora Protikorupcijske fundacije njenega moža, je – podobno kot Gari Kasparov, soustanovitelj civilnodružbene organizacije Foruma svobodne Rusije in še eden gostov na BSF, prepričana, da je možnost, da Rusija postane demokratična in miroljubna, realna možnost.
Vendar pa Navalna opozarja, da Zahod nima izdelane strategije, kako to doseči. »Brez strategije ni možno sprejemati taktičnih odločitev,« je povedala v poduk zahodnim voditeljem. Kot primerjavo je navedla strateško odločitev EU za zeleni prehod. O taktikah, kako to doseči, sicer obstajajo različni pogledi, a nihče da ne dvomi v samo strategijo zelenega prehoda. Ker bo Rusija vedno ostala ne nek način povezana z Evropo, je treba nujno izdelati načrt za Rusijo, vendar pa se to po njeni oceni ne sme zgoditi brez Rusov.
»Sodelujmo, skupaj naredimo strategijo,« je pozvala zahodno mednarodno skupnost. »Rusija mora postati demokratična država znotraj svojih mednarodno priznanih meja. A to se ne more zgoditi, dokler je Putin na oblasti,« je dejala Navalna in dodala, da se ne bi smelo podpirati tistih, ki podpirajo Putina, razlikovati bi morali med Rusijo in Putinom, prav tako pa se s Putinom ne bi smelo pogajati, kot da gre za legitimno izvoljenega predsednika.
Samo zmaga Ukrajine šteje
Kritičen do pogajanj s Putinom je bil tudi Gari Kasparov, ki se je spraševal, o čem bi se sploh pogajali s Putinom, ko pa je ta z napadom na Ukrajino hotel pokazati, da je nad mednarodnim pravom. Nekdanji šahovski velemojster, ki pravi, da ga v Rusiji štejejo za terorista, ekstremista, proti njemu pa sta izdana tudi dva naloga za aretacijo, ima zelo jasno vizijo, kako se mora končati vojna v Ukrajini: »Ukrajina mora zmagati. V Sevastopolu (prestolnici Krima) mora spet zaplapolati ukrajinska zastava. Rusija mora plačati reparacije, vojnim zločincem pa je treba soditi.«
Pred Rusijo je po njegovi oceni samo izbira, ali se bo vrnila v objem Evrope ali pa bo postala kitajski satelit. Čeprav pravi, da je treba tudi Putinu priznati, da ni neumen, saj je na oblasti že dvajset let in torej ve, kaj počne, čeprav izvaja tudi vojne zločine, ostaja tudi on trdno prepričan, da je drugačna prihodnost za Rusijo možna. To bi lahko bila prihodnost dobre nacionalne države, ki bi sprejela različna ljudstva.
Na ločenem pogovoru je na forumu nastopila tudi nekdanja izraelska političarka Cipi Livni, proti udeležbi katere je minuli teden ostro protestiral del slovenske civilne družbe, Levica pa je odpovedala udeležbo svojih predstavnikov na forumu, ker je zunanje ministrstvo vztrajalo pri njenem vabilu.
Cipi Livni je poudarila pravico Izraela do samoobrambe, palestinsko gibanje Hamas je označila kot glavno oviro na poti iskanja rešitve za izraelsko-palestinski konflikt. Zavzela se je za njegovo popolno uničenje in podprla rešitev dveh držav za dva naroda. Delovanje izraelskih sil na Zahodnem bregu je označila za legitimno, ker da s tem »preprečujejo teroristične napade«, obsodila pa je izraelske naseljence, ki izvajajo nasilje nad palestinskimi civilisti.
Von der Leyen bo imela komisarja za širitev
Osrednja gostja foruma je bila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je na forumu zavzela za čim hitrejšo vključitev Zahodnega Balkana v EU.
Izpostavila je, da bo v spremenjenih geopolitičnih okoliščinah ta širitev pomembna točka močnejše EU. Ne le, da bo EU dobila močnejši glas, hkrati se bo razširil tudi notranji trg Unije. Napovedala je, da bo v svoji naslednji komisiji poseben resor namenila širitvi. Hkrati je ocenila, da morajo kandidatke rešiti svoje dvostranske probleme in dodala, da bo za širitev ključno vprašanje, kako se države upravljajo.
»Prelaganje odločitev je napačna odločitev,« je poudarila. »Naša politična volja za čimprejšnjo integracijo držav v regiji je povezana z našo trdno odločitvijo, da je Evropska unija skupnost demokracij. Vsak kompromis z našimi demokratičnimi načeli bi bil usoden za doseganje naših ciljev,« je še ocenila. Včeraj se je bilateralno srečala tudi s premierjem Golobom; pogovarjala sta se o novi komisiji in komisarskih resorjih.
